Ali pa Bernard Loyer, ljubitelj lepe besede, sodelavec založbe Nathan in avtor več vodnikov po naravi. Vsak čas bo izšel njegov prvi roman L 'Hiverne . Tudi on si je podaril plavajoči raj: knjigarno na ladji, edino v Franciji. Imenuje se Pollen (Cvetni prah), odprta je od leta 1988 in pravzaprav ni v Parizu, ampak kakih 50 kilometrov niže po Seninem toku - v Melunu. Uredil jo je na stari tovorni ladji za prevoz žita, namenjeni za staro železo. Odkril jo je na »tržnici« z ladjami v Conflans-Sainte-Honorine in jo kupil za majhen denar. Krepko več pa je primaknil, da jo je preuredil v knjigarno: potreboval je načrt arhitekta in žep brez dna, preden je postala neprepustna. Sena namreč v tem delu pogosto narašča, knjige pa ne marajo vlage. Po mostičku se pride na krov in nato po ljubkih polžastih stopnicah v trebuh »zverine«, kot Bernard ljubkovalno imenuje svojo knjigarno. Sto kvadratnih metrov velik prostor s knjigami je tak kot vse druge knjigarne, in če ne bi bilo okroglih ladijskih okenc, sploh ne bi opazili, da ste na reki. Zasidrana je namreč v zelo mirnem, mrtvem rokavu Sene. Dobi se vsega po malo, s poudarkom na priročnikih za pravo in ekonomske znanosti. Tako se je po preudarku odločil lastnik, kajti melunska fakulteta za pravo se sklanja nad zidano nabrežje s privezi in študentje si lahko kar mimogrede med sprehodom v senci drevoreda ob reki ali piknikom na obrežju priskrbijo študijsko gradivo.