Že ko sem bila še otrok, so nas vzgojiteljice ob enajstih napodile s plaže, vrnili smo se šele po četrti uri, vmes pa smo nabijali žogo v senci borovcev. Nihče ni govoril o malignih melanomih, vsi pa so vedeli, da na soncu lahko stakneš nevarne opekline in sončarico. In tudi klope smo seveda nosili iz gozdov, vedelo se je, da so lahko okuženi z meningitisom, o boreliji takrat še nismo imeli pojma. Seveda je bilo jasno, da je treba vsako žival, ki se ti prisesa na kožo, pri priči odstraniti. Skratka, v zadnjih letih se ni nič tako strašno spremenilo, da bi morali bolehati za sončnim ali klopnim popenitisom, se skrivati pred soncem, se izogibati gozdovom ter polivati in mazati z vsem mogočim. Le previdni moramo biti – kot vedno.