Ilija Djukić pa je tudi verjetno edini med sedanjimi in nekdanjimi jugoslovanskimi ministri, ki se je uprl zahtevi, da morajo kandidati za diplomatske službe izpolniti več kot pet strani dolg vprašalnik, v katerem morajo odgovarjati tudi na nesmiselna vprašanja, od tega kdaj in zakaj so se rodili, do narodnosti svoje družine tja do šestega kolena nazaj, da strankarske pripadnosti niti ne omenjamo. Takšni vprašalniki sicer niso nič novega, vendar tako obširnega še nikoli ni bilo. Tisto, česar Djukić ni hotel narediti, je z veseljem sprejel njegov naslednik. V Beogradu velja, da je za domoljubno in narodnostno očiščenje jugoslovanske diplomatske službe najbolj kriv nekdanji načelnik državne varnostne službe Zoran Janaćković. Pred nekaj leti je prišel v jugoslovansko zunanje ministrstvo in takoj postal njegov generalni sekretar in senca. Zdaj je jugoslovanski veleposlanik v Makedoniji. Nobena skrivnost tudi ni, da v Beogradu zvestobo vladajoči stranki nagrajujejo z veleposlaniškimi položaji že vse od razvpite Miloševićeve 8. seje vodstva nekdanje srbske zveze komunistov. Pri izbiri veleposlanikov ima veliko besede tudi Miloševićeva žena Mira Marković. Nekateri veleposlaniki so po svetu predstavljali celo njeno knjigo. O strokovnosti skorajda nihče ne govori in iz Beograda so na tuje poslali za veleposlanike tudi ljudi, ki niso znali skorajda nobenega tujega jezika.