Sreda, 17. junija: Kar bo nedvomno mukotrpen proces, ki bo zahteval tudi dobršno mero zgodovinskega spomina. Na tiskovni konferenci Demosovega poslanskega kluba so namreč ostro napadli dr. Bučarja in zahtevali njegov odstop, ker da pristransko vodi seje parlamenta. Starman in prijatelji so prepričani, da bi bilo edino prav, če bi skupščina novega predsednika izvolila iz vrst poslancev opozicije: čeprav časopisi ne navajajo argumentov za tako zahtevo, se ta zdi smotrna predvsem iz načelnih razlogov. Ena od dolžnosti predsednika parlamenta je pač tudi skrb za to, da se oblast obnaša korektno do opozicijskih poslancev in z njimi ne pometa samo zato, ker je fizično močnejša; če bi torej večina prepustila vodenje parlamenta manjšini, bi bila to gesta dobre volje, s katero bi se vzpostavilo zaupanje med obema stranema v parlamentu, saj bi dobila opozicija trdno jamstvo, da je večina ne bo izigrala, hkrati pa bi jo to obvezovalo, da ne bi obstruirala parlamenta ob vsaki malenkosti. Skratka, predlog Demosa je vreden razmisleka, ker bi pomagal vzpostaviti normalne odnose v parlamentu: nerodno pri celi zadevi je le to, da so taisti Demosovi poslanci takrat, ko so bili še oblast, enak predlog nekdanje opozicije in sedanje oblasti odločno zavrnili.