Staranje družbe je presenetljivo eksaktna veda. Številke je mogoče izračunati zelo natanko. Znameniti nemški publicist Frank Schirrmacher, ki je pred kratkim napisal mega uspešnico v milijonski nakladi Zarota metuzalemov, je natresel pred osuplega bralca nič koliko alarmantnih podatkov. Slovenci smo v pogledu staranja družbe v eni najslabših kož v Evropi. V pokoj odhajamo v primerjavi z drugimi zelo zgodaj, v povprečju najbolj zgodaj v vsej Evropi, in imamo po drugi strani skrb zbujajoče malo otrok. Naglo staranje slovenske družbe bi nas moralo zelo skrbeti, a tega vsaj navzven sploh ni videti. Vlada o tem očitno ne premišlja, z drugimi pa tudi ni kaj dosti bolje. Pri tem pa se, opaža tudi sogovornica, polagoma že neti nevarno sovraštvo med mladimi in starimi. To je najslabši mogoč scenarij za prihodnost, prepir o tem, kateri bodo čez dvajset let vladali Sloveniji, stari ali mladi, in kdo bo koga izkoriščal: »Starejša generacija, ki tako zelo raste, ima največ izkušenj in znanja, a žal mnogo premalo izkoriščenih.« Tu ne gre za tekmo, ampak za sodelovanje.«