"Vedno ko me obiščejo te sanje, se dogajajo v drugačnem okolju in z drugimi "igralci", vendar pa je prizorišče vedno nek javen in dobro obiskan kraj, na primer tržnica, nakupovalni center ali kino. Sanje vedno pridejo do točke, ko ugotovim, da ne morem dobro izostriti svojega vida in je vse okoli mene megleno. Šele čez nekaj časa se spomnim, da sem si pozabila vstaviti kontaktne leče (ki jih v resnici ne nosim) in le-te se nenadoma pojavijo v škatlici v mojem žepu. Vzamem jih in grem na javno stranišče, da najdem miren kotiček. Leva leča gre brez zapletov v oko, z desno pa imam težave. Ko se že nekaj časa mučim z njo, jo natančneje pogledam in opazim, da je prevelika, saj ima kar kakšne tri centimetre premera, rob pa je že natrgan. Na vse načine jo poskušam upogniti in zviti in naredim vse, da bi se "vsedla" na oko, vendar je vse zaman. Poskušam in poskušam, spomnim se občutka trdne odločenosti, da se ne bom vdala. Včasih v sanjah (zgodilo se je že nekajkrat in vedno na enaki točki sanj) na glas povem sarkastično pripombo, češ da so te leče delali za konje, potem pa res opazim, da nekaj metrov stran stojijo konji.