To dokazujeta tudi z novim albumom, razmeram v njuni domovini ustrezno imenovanim Ledeno doba. Ledena doba, v kateri je zamrznjen razum, človeška toplina, ustvarjalnost. Letopis mračnih časov je bil že prejšnji album, Kiselo i sladko, silovit, pretresljiv, ganljiv, a hkrati ponosen krik posameznikov, ki so želeli ohraniti trezno glavo, svoje dostojanstvo in integriteto v okolju, kjer se je vse spremenilo. Ljudje niso bili več isti. Na novem albumu razpoloženje ni nič svetlejše, čeprav bi po nekaterih naslovih pesmi že pomislili, da se vidi luč na koncu predora. Vendar je naslov pesmi Sjajna budučnost zgolj sarkastična opazka. Podobno kot na prejšnji plošči sta tudi tukaj nosilni skladbi že kar epski, če ne bi zveneli kot rekviem, naslovna, torej Ledeno doba, in Velika reka, s katero se plošča pravzaprav izteče. Pripis, dodatek v akustični pesmi Prijatelju, namreč zgolj še enkrat potrdi, da bodo protagonisti vztrajali na svoji poti. Cane in Anton tudi tokrat intimne opazke o dogajanju v širšem okolju prepletata z osebnimi vsebinami. Recimo v kritiški opazki na račun (glasbenih) kritikov v pesmi s kljubovalnim naslovom Ne možeš mi ništa. Besedila so ostra, presunljiva, vendar brez znakov popuščanja ali malodušja. Taka je tudi glasba. Skrajno intenzivna tudi, ko je ritem počasnejši, težji, ne naravnost drveč. Ko se petje upočasni do recitacije. Skupina Partibrejkers, torej Cane in Anton, sta zgolj še enkrat z nekaj skrbno izbranimi besedami in akordi naredila izredno pretanjeno in večplastno delo.