Prebral sem Kalistin »traktat« o orgazmih in priznati moram, da so njene trditve in razlage večinoma dokaj pravilne, moti pa me »udarni« naslov, s katerim je izničila svojo verodostojnost. Jaz ne bom pisal »strokovnega« traktata, ampak bom problem ženskega nedoživljanja orgazma poskusil osvetliti z dvema zgodbicama.Robi je bil edinček očija, ki je bil s takratnim režimom zelo »kompatibilen«, v primerjavi s precej možatim očijem pa precej pomehkužen mamin sinček, ki ni imel pojma o seksu, ampak le veliko željo in majcen »rekvizit«. Za opravljeno maturo mu je oči kupil fička, takrat skoraj statusni simbol, in potem je fičkova zadnja klop postala »aahhh-, ohhh- in šeeee-teater«. Zanimivo pa je, da je Robija vsaka punca zapustila najkasneje po dveh mesecih in mu kot razlog očitala vse mogoče, od estetskih do značajskih pomanjkljivosti, samo obupno slabega seksa ne, ker ni mogla zanikati včerajšnjega teatra. Ena sama je z njim zdržala štiri mesece in mu potem namignila, da s seksom ni zadovoljna, njo pa je on, strašansko užaljen »veliki ljubimec«, dal na pedal.Robi je potem spoznal Melito, ki pa ni bila gledališko nadarjena in niti pošteno zavzdihnila ni, ko je hropel na njej. »Pa kaj si ti frigidna?!« jo je skoraj nahrulil. Melita je bila na srečo precej inteligentna, zato mu je odgovorila nekako takole: »Veš, vsak seksa po svoje, vsak drugače, jaz pa takega seksa nisem navajena. Ampak nič ne de, se bova že privadila drug drugemu. Važno je, da si fejst fant in da se imava rada.« In sta se res privadila, hec pa je, da je Robi še danes prepričan, da je Melito ravno on naučil dobrega seksa. Naj mu bo to veselje, pri že tretjem vnuku, ki se jima napoveduje, mu veselja ne gre kvariti.Moj ata je bil v primerjavi z Robijevim zelo nekompatibilen, zato je bilo zame že staro kolo razkošje, jaz pa domačim dekletom seveda bolj ali manj nezanimiv. Čeprav sem bil že od malih nog nežna poetska duša in kot tak zaljubljen v naravo, nisem bil niti malo scrkljan, zato pa bolj športnega duha in že kot osnovnošolček priznan jadralec. Lahko se pohvalim, da sem bil eden prvih poklicnih jadralcev v takratni Jugi, zagotovo pa najmlajši med njimi, saj sem se za kratek čas skoraj dobesedno iz osnovnošolskih klopi vkrcal na manjšo motorno jadrnico. Takrat sem sredi hude nočne nevihte sredi Kvarnerja moral jaz, drobcen (bil sem drugi najmanjši v razredu) slovenski fantič, reševati barko in življenja vseh na njej, ker lastnika, oba Dalmatinca in oba poklicna pomorca, tega nista bila sposobna. Ta dogodek je čez kakih deset let povzročil čudovit orgazem.Ženska je bila prava lepotica, blondinka, čvrstega telesa, čeprav je bila sredi tridesetih, in prepričana, da seks obvlada do popolnosti. Bila je izjemno rutinirana, mene, ki nikoli nisem bil egoist, pa je zanimalo, ali pri tem res uživa tako, kot me želi prepričati. Nakazal sem, da se bliža čas izliva, in ona mi je takoj zaigrala čudovit orgazem, potem pa malo debelo gledala, ko sem neprizadeto »delal« naprej. Ko se je to že tretjič ponovilo, sem legel poleg nje in rekel: »Veš, storiva to tako, da bova imela oba nekaj od tega.«Ker ni bila pregovorno zabita bjonda, je takoj doumela, da sem spregledal njeno igro. Potem sva nekaj časa ležala v tišini, ona z glavo na mojem ramenu, kmalu pa se je pričela skrivaj igrati s svojim »čarobnim gumbkom«. Ko se je zavedela, da sem opazil tudi to, je zardela do ušes in preko »skalpa«, jaz pa sem jo opogumil, naj nadaljuje. Kmalu se je sprostila do te mere, da je vstala in mi stoje nad menoj kazala, kako to počne. Potem je sedla name.Žal spet ni mogla iz svoje »rutinirane« kože in pričela spet rutinirano zadovoljevati mene, sebe pa nekoliko manj. Da bi ji odvrnil misli od »vrhunstva« kretenj, sem ji pričel pripovedovati zgodbo o tistem reševanju jadrnice, ko sem moral med bučečo nevihto brez kakršnega koli varovanja plezati na jambor po pobegle dvižnice jader. Moj glas in način pripovedovanja sta bila vedno bolj sugestivna, zato je počasi v njenih ušesih pričela bučati neka še hujša nevihta. Kmalu je prevpila nevihto in se vsa izčrpana skoraj dobesedno sesula name.»Oprosti, tistega na koncu nisem dobro slišala,« je zmedeno zašepetala, ko je za silo prišla k sebi. »Nič ne de, srček, rade volje ti povem še enkrat.« In sem ji povedal. Tisto je bilo sila sarkastičen opis presranosti vseh drugih na barki in ona se je pričela tako krohotati, da so njeni podtrebušni krči tudi mene končno pripeljali do »kapitulacije«, oba skupaj pa do tega, da sva se skrajno izžeta skoraj dobesedno zlepila v eno, dokler naju ni pričelo nekoliko zebsti.Sedaj bi Kalisti postavil zelo konkretno vprašanje s podvprašanjem: če ona takrat ne bi doživela orgazma, ali bi bila kriva sama ali bi bil kriv jaz. In podvprašanje: ali imate bistveno bolj komunikativne (tako glasno trdite) ženske pravico do vsakega priložnostnega Casanove ali celo od neizkušenega možička, ki ga le tu in tam »pripustite« k sebi, pravico zahtevati, da je istočasno isker žrebec ter boljši psiholog in psihoterapevt kot za to vrhunsko usposobljeni in odlično plačani poklicni strokovnjaki. Kdor to ni, je avtomatično kriv, kajne?Malo manj iščite krivca za vse pri moškem in malo bolj izkoriščajte svojo tako opevano komunikacijsko superiornost, pa boste doživljale več orgazmov.Pero