Dejanski premik v slovenski TV produkciji pomenijo v zadnjih dveh letih le lokalni programi, od katerih kvalitativno odstopa prav Studio Ljubljana. Poleg mladinskega programa je program SL edini, ki v zadnjih letih sistematično vnaša aktualen in inventiven pristop k TV mediju. SL sicer ne želimo nekritično kovati v zvezde, saj bi mu lahko očitali vrsto pomanjkljivosti (od govorne kulture naprej), vendar je dejstvo, da gre za drugačen, hitrejši, zanimivejši program, ki si je pridobil velik krog občinstva, predvsem mladih. Navsezadnje Ljubljana na programu SL ne izgleda kot provinca, temveč kot slovenska metropola, polna kulturnih, političnih in drugih dogodkov. Povsem jasno je, da daje produkciji SL pečat izobražena, urbana, mlada generacija, ki razmišlja z lastno glavo, in da je temu segmentu občinstva v prvi vrsti tudi namenjena, čeprav se ob njej zabavajo tudi drugi. In prav v tem je utemeljena sodba, da gre ob nezaupnici sveta TVS uredniku Tomažu Peroviču za tipično negativno kadrovsko selekcijo. Poskus likvidacije enega najbolj vitalnih delov slovenske TV produkcije v času splošne krize slovenske TV nazorno razkriva destruktivnost izključujočih se strankarskih interesov pri vodenju nacionalne TV. Nezaupnica sveta TVS uredniku SL je v neposrednem nasprotju s »televizijskimi interesi« slovenske družbe, če te razumemo kot zahtevo po proizvodnji kakovostnih funkcionalno diferenciranih programov, ki bodo sledili razvojnim tokovom televizije v svetu in hkrati služili potrebam, interesom in okusom različnih segmentov slovenskega občinstva. Ker zaradi majhnosti slovenskega medijskega trga in pomanjkanja kapitala ni pričakovati, da se bo razvilo več novih TV hiš, mora prav nacionalna TV razvijati produkcijo za različne segmente publike, z drugimi besedami, uvajati programski pluralizem. Nedavno je Demosova vlada namenila 26 milijonov din novemu dnevniku Slovenec in že propadlemu tedniku Demokracija, medijema torej, ki sta povezana z Demosovimi strankami. Argumentacija v korist tej enostranski razdelitvi sredstev davkoplačevalcev je bila, da je treba medije pluralizirati. Sedaj pa Demosovi člani v svetu RTV nasprotujejo pluralnosti programov TVS. Če je Demosovo trdo jedro v svetu RTVS utemeljevalo nezaupnico Peroviču s »ciničnim in sarkastičnim odnosom programa SL do osamosvojitvenih naporov slovenskega naroda«, naj se ti bivši ugledni disidenti in zagovorniki svobode govora in tiska kdaj zamislijo še nad ciničnostjo svojega sedanjega destruktivnega cenzorskega delovanja.