Vendar se je pravo dogajanje začelo šele s prihodom Orlekov. To je osemčlanska postava, ki se giblje nekje med pihalno godbo - v Zasavju, odkoder prihajajo Orleki, imajo pihalni orkestri dolgo in bogato tradicijo - alpskimi poskočnicami in rockom. Poleg obveznih inštrumentov - kitare, basa ter bobnov - je v bendu še troje pihal ter orgle oziroma električna harmonika, celo predstavo pa vodi energičen pevec, ki je ne le pel, ampak s šalami in duhovitimi domislicami ves čas dobro zabaval kasneje vse številnejše občinstvo. Odigrane skladbe so nihale ob počasnih valčkov do ultrahitrih polk, ki bi jim lahko označili že kar za agrocore. Vendar kljub hitrosti in silni energiji glasba ni nikoli zapadla v brutalnost, zvečine je delovala veselo, včasih tudi žalostno, vse skupaj pa je preveval nekakšen sarkastičen odnos do povprečnega vsakdana. Dlje ko se je vlekel nastop, bolj je raslo razpoloženje, kar se je pokazalo tudi v silnem pritisku na šank. In ko so se Orleki hoteli po skoraj uro in pol trajajočem nastopu posloviti s svojo verzijo Zdravljice, so bili primorani odigrati še dva bisa, od katerih je največje navdušenje požela Avsenikova "Na Golici". Obisk tega koncerta, predvsem na začetku, ni bil v pričakovanih številkah, vendar to ni vplivalo na odlično razpoloženje, ki sta ga ustvarili nastopajoči skupini.