Nujno je, da imamo do naše stvarnosti, tako sedanje kot pretekle, tudi humoren in sarkastičen odnos, meni režiser Dušan Mlakar, ki se strinja, da je nemogoče ponoviti odziv, kot ga je bila deležna Mahničeva predstava, sploh zato, ker je šlo za besedilo, napisano za tisti čas in tisto okolje. Zato se mi zdi tokratna predelava, ki je z izjemo dveh Vilharjevih iger napisana povsem na novo in govori predvsem o sedanjosti, zanimiva in smiselna rešitev. Je pa besedilo zelo zahtevno za uprizoritev, v sebi skriva mnoge pasti in kot vselej bodo na koncu šele gledalci tisti, ki bodo presodili, kako dobro nam je predstava uspela. Kljub negotovosti glede končnega rezultata pa postavitev novega slovenskega besedila v vseh gledališčih vedno spremlja malce praznično razpoloženje, dodaja Mlakar, podobno meni tudi igralec Tone Kuntner, ki bo nastopil v vlogi dramatika Vilharja: Zelo sem vesel, da bo ta igra ugledala dan, saj je duhovita, obenem pa v sebi nosi resno sporočilo: kaj bo z našo državo, če bo rasla zgolj iz šemarije in kapitalske pogoltnosti? Posledice ne bodo več smešne in bolj kot po komediji bi klicale po tragediji.