Iskren nasmeh deluje simpatično in prijazno ter je najboljši ledolomilec na začetku pogovora. Nekateri ljudje nas z njim takoj očarajo in pridobijo na svojo stran. Prodajni komercialisti in politiki si radi nadenejo tudi ponarejeni nasmeh, ki pa ga zlahka spregledamo: nasmehnejo se le ustnice, oči pa ne. Tak nasmeh po nekaj sekundah običajno izgine, če pa ostane na obrazu, dobi človek grotesken izraz. Če nismo dobro razpoloženi ali če smo bolj resni, se raje ne trudimo z umetnimi nasmehi. Tudi resni ljudje lahko delujejo prijetno, vsekakor bolj verodostojno, kot če igrajo umetno veselo razpoloženje. Izjema je le pogovor po telefonu, ko nas sogovornik ne vidi, nasmeh pa ustvari bolj prijazen ton glasu. V osebnem pogovoru so lahko problematični arogantni ali sarkastični nasmehi, še posebej, če si jih na obraz ne nadenemo namenoma. Pogosto se zgodijo, ko nam gre sogovornik krepko na živce, denimo prodajnik z nenehnim klicanjem ali obiskovanjem, vendar hočemo svojo nestrpnost ali celo prezir prikriti z nasmehom. Zdi se nam, da smo prijazni in profesionalni, če pa opazujemo sogovornikovo zrcaljenje našega vedenja, se lahko prepričamo o našem učinku. Na izobraževalni delavnici me je nabavna komercialistka v trgovskem podjetju vprašala, zakaj ji ljudje očitajo aroganco, ona pa se do njih vendar vede čisto prijazno. Tega se ne zavedamo, saj obrazne mimike nimamo ves čas pod nadzorom. Zavedajte se, da je tihi izdajalec naših misli in odnosa do sogovornika. Seveda lahko nameren arogantni izraz sogovornika prestraši in zniža njegova pričakovanja. To je učinkovita taktika prekaljenih pogajalcev.