Sodišče pritrjuje tožnici, da drugostopni organ ni ravnal pravilno, s tem, da se ni opredelil do dejstva, ki ga je navajala v pritožbi, da je oče njenih otrok sicer res imel prijavljeno stalno prebivališče na naslovu, ki ga ima tudi sama in njena otroka, vendar pa so živeli v ločenem gospodinjstvu, kar izhaja tudi iz uradnih evidenc. Le-ta bi se do zatrjevanega dejstva moral opredeliti in če je drugostopni organ dvomil v točnost podatkov uradnih evidenc, bi moral dejansko stanje dokazovati na drugačne načine (npr. zasliševanje prič), vendar pa ta napaka drugostopnega organa v konkretni zadevi ni takšnega pomena, da bi vplivala na pravilnost odločitve, saj, kot izhaja iz izpodbijane odločbe kakor tudi iz tožbenih navedb, tožnica tudi ni prijavila svoje statusne spremembe, aprila 2006 se je poročila, kar pa je podlaga za uporabo 19. člena Pravilnika (Uradni list RS, št. 44/1996 do 110/2005). Pravilnik v 19. členu določa, da je vlagatelj materialno in kazensko odgovoren za resničnost podatkov, ki jih navede v vlogi. Če pristojni organ ugotovi neresničnost podatkov, določi polno plačilo vrtca za celotno obdobje. V 12. členu Pravilnika je določeno, da mora vlagatelj vloge v 15 dneh sporočiti pristojnemu občinskemu organu vsako spremembo dejstev in okoliščin, ki so bile podlaga za določitev plačila. Sankcija za nespoštovanje tega določila je določena v 4. odstavku 12. člena in sicer je določeno, da če vlagatelj ne upošteva tega roka, se razlika zaradi prenizkega plačila poračuna naslednji mesec z zakonitimi zamudnimi obrestmi, vendar sodišče ugotavlja, da se uporaba takšne sankcije nanaša le na primere, ko vlagatelj zamudi petnajstdnevni rok, pa kljub vsemu sam javi spremembo in ne za primere, ko pristojni organ neresničnost podatkov ugotovi v postopku preveritve točnosti podatkov na lastno pobudo, kot je to ugotovil v konkretni zadevi. Iz vloge izhaja, da je bila tožnica z obveznostjo posredovanja sprememb pristojnemu organu seznanjena. S svojim podpisom pod izjavo o točnosti podatkov in obveznostjo prijave sprememb se je, po mnenju sodišča, tožnica zavezala, da bo skrbela za točnost in resničnost podatkov, ki so podlaga za določitev višine plačila programa vrtca, celotno obdobje, za katero je podala vlogo, to je od 1. 1. 2006 do 31. 12. 2006. Ker tožnica spremembe ni prijavila, je s tem kršila določbe 19. člena Pravilnika. Ko je pristojni organ ugotovil neresničnost podatkov v vlogi v postopku preveritve teh podatkov, je le-ta po oceni sodišča pravilno uporabil 19. člen Pravilnika in tako pravilno odločil, da je tožnica dolžna plačati 80% cene programa vrtca za B.B. ter 70% cene programa vrtca za A.A..