Ljubljana - Komisija DZ po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo predlaga vladi, naj pri pripravi predloga sprememb zakona prouči možnost, da se prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi razširi tudi na tiste gospodarske družbe, v katerih družinski član funkcionarja opravlja vodstveno funkcijo. Po veljavnem zakonu velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi le za podjetja, v katerih je delež funkcionarja, njegovega zakonca ali osebe, s katero živi v zunajzakonski zvezi, ali družinskih članov, s katerimi živi v istem gospodinjstvu, večji od 25 odstotkov. Pred kratkim razkriti primer pa je pokazal, da se v praksi nekateri temu določilu lahko izognejo. Člani komisije so se namreč seznanili s sporočilom vladne službe za zakonodajo, da je predlog novega zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo in o nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev »skoraj v celoti pripravljen«, zato pričakujejo, da bo poslan v obravnavo državnemu zboru še pred poletjem. Komisija predlaga, da bi morali poklicni funkcionarji ob nastopu funkcije takoj prenehati opravljati dotedanjo pridobitno dejavnost in ne šele po treh mesecih, kakor določa zakon. Predpisati bi morali tudi sankcije za nespoštovanje te določbe. Funkcionarji lahko po nastopu mandata, po tem ko so komisiji že poslali podatke o premoženju, ustanovijo nova podjetja, pa o tem do polovice mandata niso dolžni poročati komisiji. To pomeni, da bi lahko ta podjetja dve leti nemoteno poslovala z državo, čeprav po zakonu ne bi smela. Natančneje bi morali določiti tudi, kdaj podjetje ne sme poslovati z državo. Tudi tista podjetja namreč, v katerih ima funkcionar le predpisani 25-odstotni delež, so lahko vsa v družinski lasti, saj imajo lahko enak delež tudi funkcionarjevi družinski člani. Za takšna podjetja pa ne velja prepoved poslovanja z državo. M. A.