Kdor spremlja rusko gospodarstvo, bo Kirijenku lahko pritrdil. Proračun ima vedno luknje, zato ruska država enkrat odtegne denar vojski, drugič upokojencem, zdravstvu in tako naprej. Pri tem najema posojila in dodatna posojila, da odplača prva posojila in vse skupaj se vrti v krogu. Ruska podjetja, ki se borijo za preživetje, najprej prenehajo plačevati obveznosti do države in upajo, da jih čim dlje ne bodo opazili. Mednarodni denarni sklad in druge podobne ustanove posojilodajalke ruske oblasti že dalj časa priganjajo, naj vendarle izvedejo korenito davčno reformo. Predsednik Jelcin je takoj na začetku krize najprej odstavil vodjo davčne službe Aleksandra Počinoka in ga zamenjal z že malo pozabljenim Borisom Fjodorovom. Ta 40-letni politik spada med prve reformatorje še iz časov premiera Gajdarja, kot finančni minister pa je odstopil januarja 1994. Predvsem bo moral urediti neplačevanje davkov. Podpredsednik vlade Viktor Hristenko je javno povedal, da bo osem podjetij moralo plačati davke že ta mesec, če ne, bodo morali bankrotirati. Da se vlada tokrat ne šali, je Hristenko povedal, da je vlada že začela bankrotni postopek proti trem podjetjem, ki so se izmikala plačilu davka. Ruski javnosti je tudi sporočil njihova imena. Okoli 20 velikih podjetij naj bi ruski državi dolgovalo okoli pet milijard rubljev in približno 800 milijonov ameriških dolarjev, brez zapadlih obresti. Velikan Gazprom je že plačal 1,2 milijarde rubljev zaostalih obveznosti, ministrstvo za železnice pa 300 milijonov. Podobni grešniki naj bi začeli odplačevati dolgove že v kratkem.