Ruski pisatelj Boris Pasternak se je menda najbolj spočil na dači v bližini vasi Peredelkino. A v dolini, ki je bila za časa Borisa Pasternaka posuta z drevesi in ljubkimi hišicami, se zadnja leta bohotijo razkošni objekti, ki skorajda ne zaslužijo več imena dača. Po spremembi režima v začetku 90. let so ruski poslovneži množično drli v lepo pokrajino, ki se razprostira v bližini Peredelkina, kjer še danes stoji dača avtorja Doktorja Živaga, preurejena v muzej. Peredelkino ni preveč oddaljeno od Moskve, saj se da do tja priti z moskovsko podzemno železnico. Idilični zaselek je bil med rusko intelektualno elito najbolj priljubljen konec 19. stoletja, danes pa si ljudje gradijo hišice raje nekoliko dlje iz mesta. Dolino vasi Peredelkino so zavzeli novi bogataši, ki se pri načrtovanju in gradnji ne zgledujejo več po ruski tradiciji, temveč njihova domovanja že po imenih spominjajo na zahodnjaške rezidence. Gradbena dejavnost se je na tem območju tako razmahnila, da naravovarstveniki opozarjajo, da z zidavo novih in novih dač ne ogrožajo le okolja z rastlinstvom in živalstvom vred, temveč so razkošne dače postale grožnja za moskovsko oskrbo z vodo in zrak. Novopečeni lastniki posesti se brez pomišljanja lotijo izsekavanja gozda. V zadnjem desetletju so zasebnikom tako prodali kakih 10 tisoč hektarjev zaščitenega gozda, ki obdaja rusko glavno mesto in deluje kot nekakšna pljuča Moskve. »Na nekaterih območjih so izsekali že več kot polovico gozda,« pravi Guslana Kartjušova. »Večino gozdnatih posesti so prodali pripadnikom nove družbene smetane, saj imajo samo ti dovolj denarja, da si lahko privoščijo nakup česa takega.« Dače so bile dolga leta simbol sovjetskega življenjskega sloga, vendar je šlo povečini za skromnejše hiške na deželi, kamor so se prebivalci večjih mest ob koncu tedna zatekli pred brezosebnostjo velikanskih sovjetskih stanovanjskih blokov. S povrtninami, ki so jih gojili ob dačah, pa so si popestrili puste jedilnike. Ker so bile v komunističnih časih grajene pretežno iz lesa, jih njihovi lastniki v mrzlih zimah niso mogli uporabljati.