V Bolgariji obstajajo številne stare arhitektonske znamenitosti iz antičnega obdobja, pa tudi iz časov srednjeveškega bolgarskega cesarstva. Med temi poslopji so še posebno zanimiva nekatera remek dela pravoslavne sakralne arhitekture. Samostan Rila, cerkev Bojana pri Sofiji in v gorsko steno vklesane cerkve v Ivanovu (nedaleč od mesta Ruse) so na Unescovem seznamu Svetovne kulturne dediščine. Bolgarija ima na tem seznamu sedem znamenitosti, še dve pa sta se uvrstili na Unescov seznam Svetovne naravne dediščine. Bolgarsko gradbeno dediščino iz tračanskega, helenističnega in bizantinskega obdobja si lahko najbolje ogledamo v ostankih tri tisoč let starega mesta Nesebara na črnomorski obali. Na dunajski razstavi pa so prikazana tudi zanimiva poslopja iz novejše bolgarske zgodovine. Sodobna zahodnoevropska arhitektura je v to državo prodrla po rusko-turški vojni (1877–1878), ko se je Bolgarija osvobodila otomanske oblasti. Prvi urbanistični načrt Sofije so izdelali leta 1880. Mestece, ki je imelo komaj 11.000 prebivalcev, se je do leta 1910 razvilo v mesto s 100.000 prebivalci. V državi ni bilo fakultete za arhitekturo, pa tudi ne bolgarskih arhitektov, ki bi se šolali v tujini, zato so projektanti v glavnem prihajali iz takratne Avstro-Ogrske.