Že naslovi očitno govorijo, kako se je vsaj retorično povečal problem evropske odvisnosti od ruskega plina in v nekaj manjši meri od nafte. Tudi po odzivih na najnovejšo rusko-belorusko krizo, pa tudi na rusko-ukrajinski spor te vrste, je mogoče videti, da niso samo Evropejci tisti, ki jih čedalje bolj skrbi ta vrsta odvisnosti. Ameriški odzivi so še hujši od evropskih. Znani zelo kritični govor ameriškega podpredsednika, ki ga je imel ob ruski meji, prav gotovo ni izjema. Tudi neprimerljivo manj bojeviti New York Times je pred nekaj dnevi zapisal: "Dopustiti, da pomembne deleže v ogrevanju in elektriki dobavlja država, ki tako malo spoštuje sporazume, ni videti razumna energetska politika."