Nastavek je obetaven: leta 1996, med prvo čečensko-rusko vojno, se je na frontni črti nekje v Ingušetiji znašla psihiatrična bolnišnica. Osebje zapusti prizorišče, pacienti pa vzamejo stvari v svoje roke in začnejo prijateljevati s čečenskimi vojaki, ki zavzamejo bolnišnico. Vendar je Končalovskega povsem pustil na cedilu občutek za realizem, ki je zgodbi najbolj imanenten. Norci so prikazano klovnovsko (to poudraja tudi fellinijevska glasba), komedijantsko, igra protagonistov je pretirano poudarjena. Parabolično se seveda zastavlja vprašanje o norosti, ki jo je več v sami vojni kot pa v glavah psihiatričnih pacientov, vendar bi bilo lahko sporočilo tudi manj očitno nastavljeno. Film pa je vseeno zanimiv vsaj zato, ker gre za prvo filmsko refleksijo rusko-čečenske vojne. V njem nastopa tudi kanadski pevec Bryan Adams kot namišljen zaročenec ene od shizofreničnih bolnic.