V nadaljevanju je prišlo do soočenja dveh vročih in pričakovanih gostov srečanja, čečenskega pesnika in ruskega pisatelja. Na posebno povabilo je bil v Ljubljani čečenski gost Islam Elsanov, ki je zbranim skozi številne podrobnosti razlagal, zakaj je Rusija že leta 1944 izgubila vojno v Čečeniji in zakaj sedanji ruski demokrati v čečenski stvari niso dosti boljši od svojih predhodnikov. Zapletenost te nesrečne zgodbe je skušal razložiti skozi prispodobo o zlatem oslu, torej o denarju v neznanskih količinah, ki prihaja iz Moskve in generira medčečenske spore, o medsebojnih obtoževanjih med posameznimi skupinami ter o temni, pogubni vlogi dume in sedanjega ruskega zveznega varnostnega urada, ki je naslednik nekdanjega KGB. Uro krute zgodovine rusko-čečenskih odnosov oziroma konfliktov je zaključil s konkretnim predlogom zbranim, naj ta forum predlaga svojim vladam, da ljudi, ki bežijo iz Čečenije, sprejmejo kot begunce. Naj zahtevajo, da Rusija ustavi vojaško kampanjo proti Čečeniji, in naj tja pridejo mednarodne mirovne sile; naj vsi, ki sodelujejo pri zločinih v Čečeniji, tako z ene kot z druge strani, končajo na mednarodnem sodišču v Haagu. Prosil je zbrane, naj na kongresu v Moskvi konkretno apelirajo na predsednika mednarodnega Pena Aleksandra Kračenka, da se pisatelji jasno izrečejo zoper politiko Ruske federacije v Čečeniji in se zavzamejo za njihove človekove pravice.