Znano Shakespearovo ljubezensko zgodbo je za Čajkov- skim, ki je ustvaril fantazijo - uverturo, z glasbo povedal še drugi veliki ruski skladatelj, Sergej Prokofjev. Po 14 letih potujočega življenja v tujini se je vrnil v Rusijo in balet Romeo in Julija je bil prva obsežnejša zamisel, ki se je je lotil v domovini. Najprej ga je ponudil gledališču Kirov v Leningradu, vendar so ga zavrnili, enako pa se je zgodilo tudi pri Bolšoj teatru v Moskvi. Nazadnje so balet prvič postavili na oder v Brnu in ga po navdušenem sprejemu odplesali tudi v Rusiji. Na koncertnih odrih pogosto slišimo koncertno suito, ki jo je skladatelj priredil leta 1937, medtem ko je balet v celoti nastal leto prej. Nazadnje so ga v ljubljanski operi uprizorili leta 1998, nocoj pa ga bosta izvedla Litvanski nacionalni balet in simfonični orkester pod taktirko Mstislava Rostropoviča. Največji čelist našega časa je bil rojen v Bakuju v glasbeni družini. Leta 1937 se je vpisal na moskovski konservatorij, kjer je študiral violončelo in kompozicijo. Po diplomi leta 1948 je postal asistent na istem zavodu, leta 1957 pa profesor. Kmalu si je s koncerti na najpomembnejših glasbenih odrih pridobil svetovni ugled. Mnogi sodobni skladatelji, med njimi Prokofjev, Šostakovič, Kabalevski, Mjaskovski in Britten, so mu posvetili svoja dela. Ko je iz političnih razlogov zapustil tedanjo Sovjetsko zvezo, se je začel vedno bolj uveljavljati tudi kot dirigent. Rostropovič in koreograf Vladimir Vasiljev sta se o sodelovanju pri postavitvi baleta prvič pogovarjala v Neaplju ob koncu osemdesetih let. Premierno naj bi ga izvedli v veronski areni, vendar do tega ni prišlo, pač pa so balet v tej postavitvi prvič odplesali leta 1990 v Moskvi. Od tedaj je gostoval v ZDA, na Japonskem, v Grčiji, Španiji, Nemčiji in drugod. Koreograf Vladimir Vasiljev je leta 1958 končal baletno šolo v Moskvi in nato začel plesati v Bolšoj teatru, kjer je kmalu postal prvi plesalec. Plesal je vloge v klasičnih baletih, obenem pa je tedanji vodja baleta mnoge vloge v novih baletih oblikoval posebej zanj. Po letu 1970 je začel tudi koreografirati in režirati za Bolšoj in druga velika gledališča V Rusiji in tujini. Leta 1995 je postal generalni in umetniški direktor Bolšoj teatra. Po upokojitvi leta 2000 je še vedno dejaven kot koreograf, režiser in pedagog. N. C.