Če sklepamo po propadajoči infrastrukturi, ki so jo v težkih tranzicijskih časih popolnoma zanemarili, je Rusijo bolj težko dojeti kot državo v gospodarskem vzponu. Bolnišnice, šole, letališča in pristanišča namreč še kar kažejo klavrno podobo iz sovjetskih časov, le nekaj kilometrov iz glavnega mesta ceste bolj spominjajo na kolovoze, v precej slabem položaju je tudi železnica, po kateri v Rusiji še vedno poteka kar 80 odstotkov potniškega prometa. Še bolj zgovorna je primerjava: največja država na svetu ima namreč kar polovico manj železniških prog in kar 90 odstotkov manj asfaltiranih cest od Združenih držav Amerike. Prepad bodo v Rusiji poskušali premagati z ambicioznimi infrastrukturnimi projekti, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin razgrnil v svojem aprilskem in zadnjem nagovoru narodu. Govoril je o gradnji elektrarn in posodobitvi električnega omrežja, posodobitvi cest, železnic, rečnih poti, letališč in pristanišč. Če je na avgustovskem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu prvi namestnik premiera Sergej Ivanov napovedal, da se bo zdaj deveto najmočnejše gospodarstvo na svetu do leta 2020 prebilo med pet prvoligašev, je nekdanji ruski minister za gospodarstvo in gospodarski razvoj German Gref na mednarodnem naložbenem forumu v Sočiju razgrnil številke. Napovedal je, da bo Rusija v prihodnjih desetih letih za naložbe v infrastrukturo namenila najmanj tisoč milijard dolarjev, kar je – če izvzamemo Kitajsko – največji tovrstni projekt na svetu. Kar 80 odstotkov sredstev za njegovo uresničitev namerava ruska vlada zagotoviti z neposrednimi naložbami, predvsem tujimi.