»Odločitev, da se zamrznejo pogajanja o partnerskem sporazumu – ki smo jih začeli v času slovenskega predsedovanja – dokler ne bo uresničen mirovni dogovor, je precej odločen sklep in nihče ni predlagal ostrejših ukrepov«, je po izrednem vrhu Unije dejal Janez Janša, ki je še poudaril, da je »Unija odločno podprla Gruzijo, hkrati pa ni zaprla vrat Rusiji«. Nadaljnja usoda pogajanj z Moskvo pa je po oceni slovenskega premierja odvisna od »hitrega uresničevanja sporazuma (z Gruzijo), ki ga je podpisala tudi Rusija«. Ključna vsebina pogovorov evropske trojke na čelu z Nicolasom Sarkozyjem bo »izvajanje šestih točk tega dogovora«, pri čemer Janša pričakuje, da bo »še posebej napeto prav pri zadnji, ki jo je Rusija že prekršila, napoveduje pa, da se bo v mednarodni skupnosti začela razprava o rešitvi statusnih vprašanj Abhazije in Južne Osetije«. S tem ko je »Ruska federacija enostransko priznala obe območji, je to točko postavila pod vprašaj, obenem pa tudi lastno politično kredibilnost«, kar je bila po premierjevem prepričanju »politična napaka«. Janez Janša je med razpravo v palači Justus Lipsius podprl predlog Gruzije za začetek mednarodne preiskave o odgovornosti za izbruh krize in »ko bomo imeli nedvoume podatke, bo laže odgovoriti na vprašanje, kdo je pravzaprav začel konflikt«. »Očitno pa se koncentracija ruskih sil v tej regiji ni zgodila čez noč, kar navaja k sklepanju, da se je nekdo odločil za demonstracijo sile v regiji«, je v pogovoru s slovenskimi novinarji končal Janez Janša.