Prav te pa je dodatno omajala pred kratkim, ko je pod pretvezo okoljevarstvenih zahtev mednarodni konzorcij pod vodstvom britansko-nizozemske družbe Royal Dutch Shell prisilila, da je Gazpromu prodal večinski delež v projektu Sahalin 2. Konzorciju, katerega partnerja sta bila še japonska Mitsui in Mitsubishi, je v začetku devetdesetih let ruska vlada podelila koncesijo za izkoriščanje zemeljskega plina in nafte v morju ob otoku Sahalin na ruskem Daljnem vzhodu. V času, ko je Rusija krvavo potrebovala tuja vlaganje in denar, je privolila v razmeroma neugodne pogoje, po katerih bi konzorcij pričel plačevati koncesnino šele, ko bi projekt začel prinašati dobiček. Za zaostritev okoljskih zahtev se je tako Rusija odločila šele, ko je Shell objavil, da se bodo stroški projekta skoraj podvojili na 20 milijard dolarjev – to bi za rusko državo pomenilo, da bi se v prihodnost pomaknili tudi koncesijski prihodki. Ob grožnji, da mu država gostiteljica lahko onemogoči zaključek že skoraj končanega projekta (terminal za izvoz utekočinjenega zemeljskega plina LNG bo pričel obratovati leta 2008), je Shell z japonskima partnerjema privolil, da Gazpromu prepusti polovico posla.