V morju, ki nosi ime po časniku ruske mornarice danske narodnosti Vitusu Beringu, so sredi 80. let mednarodne ribiške družbe začele množično loviti vahnje in jih skoraj iztrebile. Zato je leta 1994 šest držav podpisalo posebno konvencijo, s katero so prepovedali lov teh rib. Lani se je njihovo število stabiliziralo, kvota dovoljenega ulova v Beringovem morju pa je 365.000 ton. »Za Rusijo je severnozahodni del Pacifika glavno ribolovno območje, ki je v zadnji polovici stoletja dalo dve tretjini nacionalnega ulova,« pravi Jurij Moskalcov iz nacionalne ribiške organizacije. A težave ruskemu gospodarstvu ne povzroča zgolj ameriško vojaško ladjevje, ki preganja ruske ribiče (zadnjo barko so zasegli 25. julija letos), temveč tudi ribolov na črno. Aleksej Vajsman iz sklada World Wildlife opozarja, da ilegalni ulov vahenj presega legalne kvote za polovico, medtem ko na črno ulovijo dvakrat več lososov in celo trikrat več rakov, kakor je uradno dovoljeno. »Ilegalni ribolov je leta 1999 divjim ribičem navrgel okoli 4,5 milijarde dolarjev,« je povedal Vajsman na tiskovni konferenci konec prejšnjega leta.