Pravi čudež teh volitev, če se zgodnji rezultati do jutra ne bi obrnili na glavo, bo, da je sâmo volilno telo presekalo strankarsko razdeljenost države na nezdružljivi polovici in dalo odločilnejšo podporo proevropski usmeritvi. To pa ni bilo preprosto. Ponujeni strankarski politični jedilnik je bil namreč tako dolgočasno klasičen (boljše plače in pokojnine, manj kriminala in korupcije, več tujih vlaganj) in volilcem ni ostalo drugega, kot da se odločijo med najprej Kosovo, potem EU ali najprej EU, potem Kosovo. Tudi Rusija jim ni bila ravno v veliko pomoč. Veliki brat v obliki Putina je pismo podpore poslal tako Koštunici kot tudi Tadiću. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ruske dume Kosačev pa je tik pred volitvami v Beogradu dejal, da je za Srbijo dilema EU ali Rusija lažna in da Rusija nima nič proti sporazumu, ki ga je Tadić na Koštuničevo grozo podpisal z Brusljem. Z »dobro« opravljenim poslom bodo zadovoljni tudi v Bruslju, ki je bil skoraj na robu živčnega zloma, kajti kazalo je že, da so vse korenčke, ki jih je ponujal srbskim volilcem, Srbi z gnusom vrgli v Donavo. Volitve so pokazale, da so Srbi spremenili politično miselnost, prihodnji meseci pa bodo pokazali, ali je to uspelo tudi njihovim strankam.