Razmere se zato popravljajo. Tistega dne, ko je bila objavljena »bela knjiga«, je ministrski svet BiH sprejel strategijo za izboljševanje razmer za tuje naložbe, operativni načrt za uresničevanje te strategije, sprejel pa je tudi odločitev o ustanovitvi sklada za spodbujanje tujih vlagateljev z začetnim kapitalom za letošnje leto v znesku dva milijona mark. S tem bi se BiH uvrstila med tiste države v regiji, ki so privlačne za tuji kapital in ki mu ponuja dobre spodbude. Pri tem je ministrski svet uporabil izkušnje Češke, Slovaške, Slovenije, Hrvaške in Srbije, je zagotovil Bašić. Lani je bosansko gospodarstvo pridobilo 550 milijonov evrov tujih naložb, ta znesek pa je bil letos skoraj dosežen že v prvih štirih mesecih (500 milijonov evrov). To je očiten dokaz, da se razmere za tuje naložbe v BiH izboljšujejo. V prihodnjih mesecih pričakujejo vplačilo Telekoma Srbije za nakup Telekoma srbske v znesku 676 milijonov evrov, ruska družba NeftegazInKor, nova lastnica naftne industrije Republike srbske, pa bo vplačala 970 milijonov evrov. S češkim elektrogospodarstvom je bil podpisan sporazum o gradnji največje termoelektrarne na Balkanu v Gackem v vrednosti 1,3 milijarde evrov, sledila pa bo privatizacija mostarskega Aluminija in sarajevskih družb Energoinvest in Hidrogradnja. Potem naj bi bil privatiziran še preostali državni kapital v večinsko privatiziranih podjetjih, kakršna so Bosnalijek, Fabrika duvana Sarajevo in Sarajevo osiguranje. Tako je letos pričakovati več kot dve milijardi evrov neposrednih tujih naložb. S tem naj bi se BiH uvrstila med države z največjimi tujimi naložbami v regiji, po naložbah na prebivalca pa med največje v Evropi, je v pogovoru za Delo izjavil direktor Fipe Haris Bašić.