Boris Andrijanič, ki je Krko postavil tako rekoč iz nič, je Kovačiču vseskozi neomajno zaupal. Čeprav je bil Andrijaničev način vodenja podjetja drugačen, kot je sedaj Kovačičev, in je hotel imeti ves čas natančen pregled nad vsem in vsakomer, je Kovačiču kot komercialnemu direktorju in človeku, ki je uvajal zunanjetrgovinsko dejavnost, povsem zaupal in mu pustil proste roke. Poleg tega je imel Miloša tudi prav po očetovsko rad. Med ljudmi, ki bolje poznajo Krko, je znano, da je Andrijanič za svojega naslednika na krmilu te pomembne firme izbral Miloša Kovačiča tudi zato, ker se ga, kot se reče, drži sreča. "Res sem imel srečo," se nasmeje. "Leta 1965 nisem vedel, ne kaj bi prodal ne kam, pa sem se 'zaletel' v Rusijo, ki še danes močno vpliva na ekonomiko Krke. Prvo potovanje za Krko me je peljalo v Moskvo. Nikogar nisem poznal, pa sem šel kar na ministrstvo za zdravstvo. Vprašal sem, kdo odloča o nakupu zdravil. Povedali so mi, da o tem odloča Farmacevtska uprava SSSR oziroma njen načelnik Kljujev. Najavim se pri njem, on me sprejme in koga zagledam? Prijatelja Mihaila! Pred časom sem vodil kongres farmacevtov Jugoslavije v Opatiji. Takrat se z rusko delegacijo, v kateri je bil tudi Mihail, ni hotel nihče ukvarjati in sem jih jaz po končanem kongresu malo okoli vodil, peljal sem jih na Bled pa na Dolenjsko. Ker ni vedel, če mi res znamo sploh kaj delati, mi je 'za probo' dal prvo naročilo za milijon dolarjev. Celotna jugoslovanska farmacevtska industrija je pa takrat na leto izvozila za 300.000 dolarjev!