Toda idilični impresionizem se je hitro spremenil v grobi ekspresionizem. Ko me je vroč vzgornik zagrnil z ogabnim vonjem po fungicidu ditanu, se je moj na ravnico usmerjeni pogled končno razprl in spregledal sem, da vsa zahodna pobočja Jovsov pravzaprav pokrivajo vinogradi. Torej, na ravnici naravni park, kjer živi več kakor 60 vrst ptic (med njimi ogrožene vrste, kot so orel belorepec, zlatovranka, črna štorklja, kosec in črnočeli srakoper), na njenih pobočjih pa obilno škropljeni vinogradi. Krasni novi kemično sterilni svet, varstvo narave po slovensko! Lažnivo sprenevedanje, tako kot zakonsko zaukazano sobivanje gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Ko se zločinska politika zakamuflira v pravni jezik, izgubi pravo vso družbeno legitimnost in postane zgolj golo orodje za zlorabe. Strupi pač ne gredo skupaj z ogroženimi pticami in dvoživkami. Ampak kaj bi tarnali, saj je tukaj rujno vince, s katerim lahko nazdravimo na pogrebščini umirajočih živali. Zdi se mi, da je v Sloveniji vedno več vinogradov in vedno več pivcev, ki v vinu utapljajo svoje skrbi in težave. Tudi čas velike impresije o Sloveniji kot obljubljeni deželi se vedno bolj sprevrača v vulgarni ekspresionizem, vreden znamenite slike Edvarda Muncha Krik. Morda se bo našel slikar, ki bo upodobil Krik po slovensko. Drugo prispevajo bedasta besedila narodnozabavne muzike, ki opevajo plehke iluzije o trti in vinogradu, o pitju in petju, o žitju in žrtju. Ali smo pozabili sporočilo ljudske pesmi Polje, kdo bo tebe ljubil?