Osrednjo proslavo dneva državnosti je včeraj zvečer najavilo šest častnih salv, ki jih je iz šestih topov na ljubljanskem gradu izstrelila enota Slovenske vojske. Zbranim v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma - med njimi je bilo videti predsednika državnega zbora Janeza Podobnika s poslanci, državne svetnike, predsednika vlade dr. Janeza Drnovška z ministri, ustavne in vrhovne sodnike, nadškofa dr. Franca Rodeta, številne diplomate in druge znane osebnosti iz političnega, gospodarskega in kulturnega življenja - je spregovoril predsednik države Milan Kučan. Danes se morda zdi, je dejal, da se je rojstvo države zgodilo kot nekaj samoumevnega, toda za tem se skrivajo vsa upanja, sanje, boji in trpljenje mnogih slovenskih rodov, odpor in skupen boj z zavezniki zoper fašizem in nacizem, pa tudi povojna zloraba zmage ter mirno in ustvarjalno razgrajevanje enopartijske vladavine. Toda zdi se, je nadaljeval Kučan, da je, odkar imamo državo, preveč neplodnega političnega ravnanja, od trošenja moči s sklicevanjem na zgodovino, dvomov, da ta država počiva tudi na vrednotah antifašizma, do tega, da utegnemo biti v očeh sveta videti kot država, ki ne drži dane besede. Je mar kaj drugega kot pomanjkanje samozavesti in samospoštovanja tožarjenje političnih tekmecev in lastne države na tujem, nespoštovanje njenih zakonov, simbolov in vrednost, se je spraševal predsednik države. Odreči bi se morali jalovi in zgolj čustveni vase zaprti obrambi slovenstva, za vselej odreči provincializmu in vsiljevanju rokohitrstva in dilentatizma. Sprava, ki se vse bolj sprevrača v račun in medsebojno poplačevanje, bo morala na čiščenje, da bo v resnici spet sprava. Še bolj kot preteklost še čaka kritično premišljevanje tudi naša sedanjost, kajti le tako je mogoče priti do pretehtanih odločitev, ki bodo namenjene skupnemu dobremu in slovenstvu. Ob rojstvu države, je sklenil njen predsednik Milan Kučan, nismo spraševali, od kod kdo prihaja, marveč, kam gre, takrat sprejeta listina o dobrih namerah in temeljna ustavna listina sta pričevalca take naše drže. Kučanovemu govoru je sledil umetniški program po zamisli režiserja Aleša Jana, v njem pa so nastopili igralci, operni in drugi pevci, plesalci, med slednjimi tudi skupine zamejskih Slovencev.