Zbujanja na terasi s kapučinom in rogljičkom z marmelado, s pogledom na božanski zaliv, ki bo že čez nekaj ur prenatrpan s prežganimi telesi, naslonjači in senčniki, je zdaj še deviško neokrnjen, voda se zdi smaragdno modre barve, kot na turističnih prospektih, le da jo bo že čez nekaj ur prekrila mrena alg, na katere se bo nalepila umazanija. A zdi se, da večine turistov to ne moti. Dovolj je senčnik in ležalnik za deset do petnajst evrov, noge namočene v vodi in ustrežljivi natakarji. Natakarji, ki čakajo na namig s prtom, da postrežejo koktejle, koktejle, ki so samo nadomestek za toplino, za natakarjev nasmeh. Turisti so lačni, zahtevajo pozornost, hočejo masažo, hočejo senco in sonce hkrati, hočejo gurmanske užitke in topel dotik na rami ali žareč, občudujoč pogled. Ja, tudi to je del turistične ponudbe, sploh Positana. Ženske ob nenehnih vzdihih občudovanja prodajalcev, natakarjev, čednih šoferjev avtobusa, ribičev, pekov in mesarjev spet začutijo, da so ženske, ob tem se prebudijo tudi njihovi možje in tako ponovno, z drugimi očmi pogledajo na svoje spremljevalke in žene, kot bi se šele ob komplimentih drugih spomnili na njihovo privlačnost... In vsi smo zadovoljni in potešeni. Strast je v zraku. Amore . Nikoli konkretna. Dovolj je igra, zapeljevanje. Complimenti .