sem si stanovanje, precej dela je bilo. Lani sem nabiral zelišča, letos nisem mogel, me je »zrolal«. Napisal sem veliko pesmi, tudi otroških. Pesmi so v 6. zvezkih napisane na pisalni stroj, »Šopek pesmi za domačo rabo«. Ob svoji izključenosti ljudje ustvarijo različne dnevne ritme, v katerih bolj ali manj obdržijo znane rituale, ki pa jih razporedijo v bolj fleksibilne časovne ritme. Hkrati lahko opazimo, da ljudje potem, ko jim v potekih dneva umanjkajo rutine, vezane na sfero dela in zaposlitve, podaljšajo rituale zasebnih sfer. Delavci enega od zavetišč za brezdomce pripovedujejo: Večina zjutraj vstane med 8. in 9. uro, nekateri prej, ob šestih in še potegnejo do sedmih, nekdo pa celo spi do 13.30. Nato so njihove aktivnosti različne. Tisti, ki živijo v zavetišču, gredo ob devetih iz zavetišča. Nekateri gredo v Ozaro. Večina zjutraj opravi svoj ritual umivanja, gre na kavo, poleg kave pokadijo cigareto, nekateri pospravijo, nekateri gredo po metadon na Metelkovo, nekateri se zadanejo s heroinom, še preden zapustijo bivališče, nekateri skrbijo za druge, nekdo je poudaril jutranjo molitev. Čez dan gledajo televizijo, delajo z računalnikom, berejo. Poudarek dajejo delu. Potem »kaj delajo«. Nekateri iščejo zaposlitev prek Salomonovega oglasnika, nekateri pospravljajo, nekateri prosjačijo. Značilnost poteka dneva ljudi, ki so izpadli iz sfer dela, je, da se vsakdanja gospodinjska opravila razpotegnejo čez ves dan, prehode v dnevu predstavljajo posamezni obroki, urnik televizijskega sporeda, obiski strokovnjakov (npr. »ko pride patronažna sestra«). Po kosilu počakamo, da se kuhinja posuši. Pol pa, če je še kaj treba, naredim. Drugače sem s Tinco, ker ji moram pomagat. Čez dan gledam televizijo, poslušam muziko, se pogovarjam. Delam tudi lepljenke iz usnja, ki sem jih delal že na delovni terapiji. Vprašanje časa se v pripovedih oseb, ki so izpadle iz konvencionalnih struktur dneva, pojavlja na drugačen način. Ljudje, ki nenadoma ne hodijo več v službo, so se pritoževali, da niso več vedeli, kaj bi s preobilico časa. Nekaj več so spali: »Vsak dan vstanem ob sedmi uri in skuham kavo za moža in zase. Nato mož odpelje sina v šolo. Ker sem sama zelo brez volje