Tudi indonezijske oblasti podpirajo trud domačinov in tujih vlagateljev. Letos je Balijce razveselila novica, da bodo v glavnem mestu na otoku Denpasarju kot prvi v državi dobili elektrarno, ki bo elektriko proizvajala s sežigom odpadkov. Kako težko je včasih prepričati ljudi, da njihovo početje ni v skladu z naravo, je občutil Ketut Sarjana Putra, Balijec, ki se že vrsto let zavzema za preživetje balijskih želv. Njegov glavni nasprotnik je bil skoraj nepremagljiv – gre namreč za stoletja zakoreninjen ritual žrtvovanja želv, ki so v lokalni mitologiji pomemben simbol. Verski ritual, ki je bil do nedavnega osrednji del balijskih hindujskih ceremonij, je pomenil smrt več kot 35 tisočih želv letno. Putra je bil uspešen v pogajanjih z vlado, vedel pa je, da bo le temeljita sprememba globoko zakoreninjenih navad rešila izumirajoče želve. S spretnim pogajanjem je dosegel, kar so mnogi imeli za nemogoče: prepričal je namreč 37 najpomembnejših otoških verskih voditeljev, da so žrtvovanje želv prepovedali. Kljub uporu nekaterih skupnosti – nekaj časa so protestniki celo nosili plakate, na katerih so pozivali k zaporni kazni okoljevarstvenika – je trgovanje z želvami in njihovo žrtvovanje na Baliju skoraj izginilo. Putrov primer, ki je bil nagrajen z več okoljstvenimi nagradami, kaže, da so Balijci zares odločni svoj rajski otok neokrnjen predati tudi svojim vnukom.