Tako kot Rim, se tudi Varanasi imenuje večno mesto, mesto boga Šive, ki je utelešenje kozmične energije, zavojevalec časa, povsod navzoč in večen, uničevalec in stvarnik, prvi in najpopolnejši jogi. Cirusi, oblački optimizma in vedrine so lebdeli nad raztegnjeno, leno rjavo reko, ko smo se sprehajali po njenem levem bregu. Dogajanje ob sveti reki Ganges je ob jutranjem svitu, ko je svetloba še magična, res enkratno doživetje. Še preden se mesto začne prebujati in oživijo slovite stopnice ob reki, pridejo svečeniki, da opravijo vsakodnevni, že tisočletja star, jutranji ritual. V Indiji je vsako rojstvo novega dne čudež, ki se prične z ritualom čaščenja sonca, brez katerega ni življenja. In medtem, ko pijemo čaj na širokih stopnicah in se hčerka že podi za zaspanimi psi, se odvija pred nami vsakdanje življenje Varanasija : v gručah prihajajo vodni bivoli z velikimi, brezizraznimi, dobrodušnimi rjavimi očmi, na katerih v počasnem zibanju jahajo fantiči in razigrano krtačijo v vodi blato prejšnjega dne, kasta peric na obrežju že tolče umazanijo iz živobarvnih sarijev in njihovi možje kar na tleh razpostrirajo blago žgočemu soncu, suhi mož z dolgimi svitkastimi lasmi in golim, s pepelom posutim telesom, izvaja akrobatske jogijske vaje, deklice površno pomivajo z mivko posodo iz nerjavečega jekla in radovedno škilijo proti Maši, bosi romarji s turbani in starke z velikimi uhani v nosu, se držijo za roke in družno potapljajo že drugič ali tretjič v enem dnevu iz različnih stopnic v reko, mali kozliček oblizuje glineno kupico z ostanki čaja, ki mu ga vsako jutro pusti ostareli sadhu, ki z nasmehom na ustnicah čaka na smrt, čistilci stopnic odnašajo v košarah na glavi blato in pesek, ki ga je Ganga prinesla z zadnjim monsumom izpod ledenikov Himalaje, čolnarji glasno kličejo potencialne stranke in s sosednje terase pravkar stresajo v to isto reko ostanke sežganega trupla. Venkatar, mali deček, ki je prodajal arašide, nam je zaupal, da so truplo njegovega strica kar zvrnili v reko, ker si niso mogli privoščiti lesa za sežig. Želve, ki so bile naseljene umetno prav zaradi trupel, s katerimi so se hranile, so divji lovci skoraj vse pobili zaradi njihovega mesa. Vendar verni hindujci ne govorijo o onesnaženosti svete reke, tako da nekateri varstveniki okolja uporabljajo milejši izraz, češ da mati Ganga trpi.