Svetišče v Tandžoru je bilo pred tisoč leti največji tempelj v Indiji, ki je bila v tistem času v svojem zlatem obdobju. Mogočni tempelj Brihadišvara je bil končan leta 1010 in je prvi monumentalni kamniti tempelj v Indiji. Tempelj je tako velik, da bi šlo znotraj zidov kar 200 zgradb slavnega Tadž Mahala. Kako so prenesli tonske bloke čistega granita, izkopanega sto kilometrov stran, lahko samo ugibamo. V temačnosti skrivnostnega svetišča je največji dren ob nekajmetrskem lingamu, v katerem je po prepričanju hindujcev zbrana vsa mogočna energija, Šivova esenca. To je abstraktna oblika boga Šive, ki je brez začetka in brez konca. Tako velik lingam je postavil kralj Radža Radža, da bi si zagotovil čimvečjo moč, kajti čaščenje kamna lingam pomeni simbol moči in rodnosti. Ritual čaščenja spremlja umivanje lingama z mlekom ali polivanje z vodo in posuvanje s cvetjem in rižem petkrat na dan. Nekoč je bilo za to zadolženih na stotine ljudi, danes upravlja tempelj nekaj brahminskih družin. Če so obredi izvedeni ustrezno, potem bodo bogovi blagoslovili njihova življenja, pozdravili njihove bolezni in zavarovali letino. Na zidovih templja so podobe lepih plesalk ter portret kralja in njegovega guruja, ki je kot duhovni svetovalec nagovarjal kralja h gradnji velikanskih svetišč. Namreč Radža Radža se je vojskoval s sosednjimi kraljestvi in s krvavimi rokami si ni mogel obetati dobre reinkarnacije, zato je gradnja novih svetišč delovala kot nekakšen odpustek in blažilno vplivala na njegovo karmo. Kakšna blaginja je vladala, nam pove tudi podatek, da je tandžorski tempelj imel štiri tisoč krav, sedem tisoč ovac in 30 vodnih bivolov le za zagotavljanje masla za oljne svetilke v velikem tempeljskem kompleksu.