Letošnji vrh G8 v Nemčiji je bil nenavaden v tem, da se mesec kasneje ljudje še vedno sprašujejo, ali so voditelji najbogatejših držav na tem srečanju sploh kaj dosegli. Toda v nečem je le velik uspeh: med pogovori o gospodarski rasti in o vrednosti menjalnih tečajev se je na dnevnem redu vrha G8 pojavila nova statistika – stopnja izumrtja vrst. Prvič so se voditelji najmogočnejših držav sveta posvetili nečemu, kar dolgo časa ni zbujalo njihove pozornosti: divjim živalim, ribam in rastlinam, ki poleg človeka v milijonih različnih vrst poseljujejo naš planet. Znanstveniki napovedujejo, da bo do konca stoletja izumrla morda tretjina ali celo dve tretjini vrst, ki danes živijo na planetu, predvsem zato, ker človek uničuje tropski gozd in druga življenjska okolja, zaradi pretiranega izlova rib v oceanih in zaradi podnebnih sprememb, ki jih povzroča. Najbogatejše države sveta so podprle idejo o mednarodni študiji, ki bi preučila gospodarske koristi varovanja narave in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. To je sicer dober začetek, a o tem že nekaj vemo. Vsako leto v svetovnem kmetijstvu netopirji, ptiči in dvoživke ustvarijo več milijard dolarjev, saj uničujejo škodljivce in oplojujejo najpomembnejše kulture – gre za brezplačno uslugo, ki ni cenjena tako, kot bi morala biti. Koralne čeri, med katerimi jih je že 27 odstotkov izginilo, prispevajo k ohranjanju morskega naravnega bogastva, ki letno v svetovnem gospodarstvu prispeva 375 milijard dolarjev. Podobno tudi četrtina vseh zdravil, ki na trgu dosegajo vrednost več milijard dolarjev in zmanjšujejo stroške zdravljenj, vsebuje aktivne snovi, pridobljene iz različnih živalskih in rastlinskih vrst. Uničevanje gozdov pa spodbuja širjenje močvirij, v katerih še najbolj uspevajo komarji, ki povečujejo število smrtnih primerov zaradi malarije. Ekonomisti se že zavedajo, da več kot milijarda najrevnejših ljudi na svetu ne živi od bank ali vladnih programov, temveč od bogatega naravnega okolja gozdov in oceanov, od rastlin in živali, ki jih obdajajo. Pa vendar več milijard najrevnejših živi v uničenem okolju, na območjih posekanih gozdov in erodiranih tal ali v obalnem pasu, kjer je zaradi pretiranega ribolova v morju vse manj rib. Prav za te ljudi bi bila zaščita živalskih in rastlinskih vrst bistvena v boju proti revščini. Pri varovanju narave torej ne gre le za okolje, temveč tudi za človekove pravice. Nova študija, ki jo je spodbudil vrh G8, bo gotovo usmerila pozornost na to dejstvo. Glede na to, da mnogi znanstveniki opozarjajo, da nam je za zaščito še ohranjenih naravnih življenjskih okolij ostalo kvečjemu še nekaj desetletij, pa bi bilo treba konkretne in odločne ukrepe za zaščito rastlinskih in živalskih vrst sprejeti že zdaj.Poleg tega, da je treba v boju proti globalnemu segrevanju zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, moramo vzpostaviti tudi neprimerno večji in domišljen svetovni sistem zaščitenih območij narave, ki bodo zajela z rastlinskim in živalskim svetom bogata območja tako na kopnem kot v morju. Že obstoječa zaščitena območja z veliko pestrostjo vrst, ki so večinoma v razvitih državah, je treba razširiti in povezati s koridorji. To bo rastlinam in živalim omogočilo selitev v nova okolja, umik iz uničenih habitatov in prilagoditev podnebnim spremembam. Hkrati pa je treba ljudem, ki živijo na zaščitenih območjih narave ali v njihovi soseščini, zagotoviti pomoč pri kmetovanju, ribolovu in ustvarjanju zaslužka na način, ki ne bo uničevalno posegal v ekosistem, od katerega so odvisni, skupaj z drugimi živimi bitji. Kako to narediti, ni nobena skrivnost. Problem je le, da stane več, ko smo pripravljeni dati. Najbogatejše države G8, ki so edine zmožne investirati v tako ambiciozen planetarni projekt, namenijo za varovanje svetovnega ekosistema več sto milijonov dolarjev na leto. Strokovnjaki za varovanje narave pa menijo, da bi morala letna investicija morala znašati okoli 6 milijard dolarjev – približno toliko, kolikor svet vsako leto zapravi za grizljanje čipsa. Navsezadnje bi lahko stvari uredili tako, da bi denar za financiranje svetovne mreže varovanja narave zagotovili iz sistema trgovanja z izpusti ogljikovega dioksida. S tem bi ubili dve muhi na en mah: omejili bi onesnaževanje zraka s toplogrednimi plini in marsikatero živalsko in rastlinsko vrsto rešili pred izumrtjem. Do takrat pa so najbogatejše države na svetu edine, ki bi lahko zbrale dovolj začetnega kapitala za Global Species Rescue Fund. Na naslednjem vrhu G8 prihodnje leto na Japonskem bo torej treba preiti od teoretičnega obravnavanja problema k zajetnemu povečanju proračuna za njegovo reševanje. Bogati ali revni, meščani ali podeželani, vsi smo povezani s pestrostjo oblik življenja na planetu. Oceani, gozdovi, travniki in druga območja, ki so dom več milijonom živalskih in rastlinskih vrst, ki si z nami delijo naš planet, so prav tako del našega življenja. Čas je, da si to priznamo in od svojih voditeljev zahtevamo, da nam zagotovijo prihodnost v znamenju trajnostnega razvoja in dediščino, ki jo bodo lahko naši potomci občudovali. Philippe Cousteau je predsednik Earth Echo International, Philip E. Clapp je predsednik National Environmental Trust in Washington, D.C. (Copyright: Project Syndicate, www.project-syndicate.org) etošnji vrh G8 v Nemčiji je bil nenavaden v tem, da se mesec kasneje ljudje še vedno sprašujejo, ali so voditelji najbogatejših držav na tem srečanju sploh kaj dosegli. Toda v nečem je le velik uspeh: med pogovori o gospodarski rasti in o vrednosti menjalnih tečajev se je na dnevnem redu vrha G8 pojavila nova statistika – stopnja izumrtja vrst. Prvič so se voditelji najmogočnejših držav sveta posvetili nečemu, kar dolgo časa ni zbujalo njihove pozornosti: divjim živalim, ribam in rastlinam, ki poleg človeka v milijonih različnih vrst poseljujejo naš planet.