Vsakemu avtorju izredno veliko pomeni spoznanje, da se mu ena izdaja knjige za drugo v relativno kratkem času v celotni nakladi razproda, še posebej, če izhajate iz majhne dežele, kot je Hrvaška, pišete pa o samo eni ozki vrsti oz. veji ribolova, kot je ribolov na krapa. Še večja pa je čast, če po desetih letih vaša prva knjiga doživi ponovno izdajo – ponatis, še posebej zato, ker je bila ta knjiga napisana že daljnega leta 1996 (štiri leta je ležala v predalu z dobrimi možnostmi, da ne bi bila nikoli objavljena), izdana pa šele leta 2001 in je od začetka pisanja pa do izdaje minilo več kot 13 let. V svetu kraparskega ribolova, ki se stalno in vrtoglavo razvija, je to zelo dolgo. Pričakovati je bilo, da bo malo zastarela, vendar, na mojo srečo, ni. Večina poglavij, napisanih takrat, je še vedno aktualnih danes, čeprav so tehnologija proizvodnje ribiškega pribora, razvoj in izdelava vab zelo napredovali. Celotno znanje o lovu teh rib med našimi ribiči je neprimerno večje, zato je glavni cilj tovrstne knjige informirati in zainteresirati bralca in mu pomagati, da se čim lažje nauči loviti velike ribe, zato sem se odločil nekatera poglavja osvežiti, nekatera v celoti ponovno napisati, knjigi pa, v primerjavi s staro izdajo, dodati bogato opremo. Danes so nekatere naše najbolj znane reke zaradi načina lova »ulovi in spusti« prepolne velikih krapov. Večina ribičev niti ne pomisli več na to, da bi po ulovu krapa ubili in ga odnesli domov za obed. 20 kilogramskega krapa (o katerih smo lahko včasih samo sanjali) lahko danes z malo znanja, truda, vztrajnosti in sreče ulovi že skoraj vsak povprečen ribič. To pa ima svoje dobre in slabe strani. Dobra stran je, da je veliko krapov, ki so nam skoraj pred nosom, slaba stran pa, da je veliko število ribičev stalno na vodah, kar pomeni večjo gnečo in posledično težjo dostopnost do boljših in lepših lokacij. Poleg tega so krapi postali bolj oprezni in previdni. Da bi jih uspešneje lovili, morate spremljati in sprejeti nove trende, novitete na področju pribora, obvladati nove ribiške tehnike, se naučiti dolgega meta, vezanja novih sistemov, stalno zbirati nova znanja o vabah in sestavinah, iz katerih jih izdelujejo, vedeti, kdaj se katera uporabi …