BIVALNI VRT Vrtnice, občutljive grme in mlada drevesa osujemo z zemljo. Kane, dalije gladiole, gomoljne begonije in čebulice ter gomolje drugih rastlin, občutljivih za mraz, izkopljemo in jih shranimo v hladnem in suhem prostoru. Sadimo tulipane, narcise, žafrane, hijacinte, grozdek in druge rastline, ki cvetijo zgodaj spomladi. Sadimo tudi lilije (razen redkih izjem), vrtnice ter okrasne grmovnice in drevesa. Režemo semenska stebla kardija, navadnega volčjega jabolka, bodoglavca, perunike, visokega ostrožnika in drugih rastlin, za privlačne zimske aranžmaje. Vodne rastline, občutljive za mraz, prenesemo v hišo ali pa jih premestimo globlje v ribnik. LONČNICE V prostor za prezimljanje odnesemo lončnice iz južnih krajev, pelargonije, fuksije ter nageljne. Božično zvezdo postavimo na svetlobo za največ 10 ur, sicer ne bo cvetela. Na začetku tega meseca posadimo v lončke čebulice žafranov in zvončkov, da nam bodo zacveteli kar v stanovanju. Od zdaj naprej ne gnojimo več sobnih rastlin, razen če aktivno rastejo in cvetijo. Če gnojimo lončnice, ki pozimi mirujejo, so bolj občutljive za bolezni. Ciklame gnojimo s tekočim gnojilom vsaka dva tedna. ZELENJAVNI VRT Zelenjavo spravljamo v primerno suhem vremenu. Pri spravilu pazimo, da pridelkov ne poškodujemo. Solato porežemo zjutraj, fižol, kumare in paradižnik pa nabiramo dopoldne ali proti večeru. Korenaste pridelke ohranimo sveže, če jih zakopljemo v vlažno mivko. Brstičnemu ohrovtu odrežemo vrh, da se mu zdebelijo glavice in ga nekoliko osujemo, da bolje prezimi. Povežemo endivijo. Na prosto še vedno sejemo špinačo, motovilec, začnemo lahko s sajenjem česna in čebule. Presajamo sadike spomladanske čebule. Če imate rastlinjake, vanje presadite sadike solate, radiča, endivije, cikorije,… Tisti, ki pa nimajo rastlinjakov, pa naj nad zimsko solato in drugo zelenjavo postavijo folijske tunele ter tako rastline zavarujejo pred mrazom. Izpraznjene grede očistimo, globoko obdelamo ter založno gnojimo. Trajna zelišča porežemo približno 10 cm nad tlemi in pokrijemo z listjem ali slamo. V lončke na kuhinjskem oknu prvič posejemo vrtno krešo. SADNI VRT Najlepše sadjarsko opravilo obiranje sadja je že pri koncu. Posamezne sorte skladiščimo v ločenih zabojih, saj posamezni zreli plodovi, ki so v zabojih z manj zrelimi, vplivajo na hitrejše dozorevanje ostalega sadja. Sadje takoj po obiranju spravimo na stalno mesto v sadno klet. Čim krajši čas preteče od obiranja do skladiščenja, tem večja bo trpežnost pridelka. Po obiranju poberemo gnile plodove, poravnamo nagnjena stebla in privežemo ob oporo. Z dreves oberemo tudi sadne mumije. Sadno drevje škropimo proti škodljivim žuželkam z mešanico enakih delov škropiv iz vratiča, kopriv in preslice. Pričnemo s pripravo zemljišča za nove nasade (pripravljamo jame, rigolamo) okopavamo kolobarje ali cele površine. Od zdaj pa do zgodnje spomladi lahko sadimo ribez in maline. Ribez sadimo na razdaljo 1,5 do 1,8 m, rozge malin pa na razdaljo 45 cm v vrste, ki so 1,8 m narazen. Posamezna rozga mora biti v tleh približno 7 cm. Stebla nato porežemo v višini 30 cm. Sadimo tudi sadna drevesa. Na Primorskem bodo konec meseca pričeli z obiranjem nekaterih sort oljk, primernih za vlaganje, pripravili pa se bodo tudi na obiranje kakija in kivija. VINOGRAD V tem mesecu še poteka trgatev rdečih sort grozdja, konec meseca pa, če je vreme lepo, še posebne trgatve. Ne pozabimo, da mora biti predelava grozdja čim hitrejša ter pazimo, da vinifikacija poteka enakomerno in ne preburno. Predelava rdečega grozdja je malo drugačna kot belega, saj je pri rdečih sortah potrebno pecljanje, ker zmleto grozdje stoji 3-5 dni na tropinah, preden gre v stiskalnico, tako da se iz kožice izlužijo barvila (pri sorti gamay pa je obarvano tudi meso). V kadi grozdni sok začenja vreti in kožica s pečkami priplava na vrh to imenujemo klobuk. Drozgo redno mešamo, da se klobuk ne izsuši in da se izluži iz kožic barva ter da se ne začnejo nezaželena gnitja, ki lahko ustvarijo neprijeten priokus. Če nimamo možnosti, da bi redno obiskovali klet, si priskrbimo ustrezno mrežo, ki jo potopimo in pritrdimo v kad. Toda mreža ne sme biti železna! V kleti skrbimo, za primerno temperaturo pri nizkih temperaturah moramo drozgo segrevati, da pospešimo vretje. Skrbimo tudi za čistočo ter dobro zračimo. Trte obrezujemo šele, ko je listje odpadlo. ČEBELE Čebele se pripravijo na zimo s postopnim zmanjševanjem zalege in premeščanjem zalog v okolici gnezda. V čebelah potekajo določene fiziološke spremembe, ki omogočajo daljše življenje kot običajno med letom, ko živijo le 2 do 8 tednov, pozimi morajo preživeti nekaj mesecev. To je omogočeno z upočasnjeno presnovo in spremembami v telesni zgradbi. Zimske čebele imajo dobro razvite krmilne žleze v glavi in maščobna telesa v zadku. V tem mesecu čebele pustimo pri miru, da se umirijo in ustvarijo notranji red. Navadno jih ne krmimo več, saj smo to storili že prej. Čebelarji, ki pa tega niso storili, pa naj izkoristijo vsak toplejši dan za krmljenje s toplo, nekoliko gostejšo raztopino. Uporabimo kakšno sredstvo proti varoi. Če bomo čebele jeseni obvarovali pred paraziti, spomladi ne bo potrebno zdravljenje. Preden se čebele stisnejo v zimsko gručo, opravimo dokončno zimsko opaženje panjev. Panje v skladovnici tesno primaknemo ter zatesnimo vse reže med njimi. Zgoraj skladovnice in ob straneh jih toplo opažimo. KUNCI Zbiranje hrane za zimo se končuje in tako prehajamo z zelenega na suho krmljenje. Od odpadlega sadja dajemo kuncem jabolka, hruške in želod. Pri načrtovanju štirih legel smo v oktobru končali razmnoževanje, zato sedaj izbiramo plemenske živali. Temelj uspešnega načrtnega razmnoževanja in izboljšanja reje je plemenski samec. Njegova naloga je, da prenaša na potomstvo pomembne lastnosti, kot so: mesna donosnost, velika plodnost, kakovost krzna… Zato izberemo plemenjake, ki so v najboljši kondiciji in so značilni predstavniki svoje vrste. Pri izbiri plemenske samice pazimo v prvi vrsti na dedne lastnosti. Izbiramo samičke skrbnih mater z izravnalnimi in številnimi legli. Ena najvažnejših lastnosti samice, ki odloča o rasti in življenjski sposobnosti mladičev, je mlečnost, ki je odvisna predvsem od dednih osnov, števila bradavic, sestave mleka in telesnega stanja. Mlečnost presojamo po prirastku teže mladičev v prvih treh tednih po skotitvi. Plemensko samico puščamo v razmnoževalni reji največ 4 leta, samca pa 4 do 5 let. PERUTNINA Krajši dnevi vplivajo na zmanjševanje nesnosti pri kokoših. Da pa se to ne bi zgodilo, dodatno osvetljujemo kurnice v jutranjih in večernih urah. Čez zimo obdržimo le zdrave in najkrepkejše živali, ki bodo spomladi poskrbele za naraščaj. Ker se bliža zima, je potrebno tudi kurnice izolirati. DROBNICA Dnevi postajajo vse hladnejši in paša je čedalje skromnejša. Večina rejcev je kozle in ovne že pustila k tropom, zato je potrebno približno dva tedna po pripustu nadaljevati z močnejšo prehrano, potem pa počasi preidemo na vzdrževalni obrok. Ne pozabimo pregledati parkljev. Tako pri ovci kot pri kozi je treba parklje pred vhlevljenjem obrezati, pa tudi pozimi ne smemo pozabiti nanje. Če so se poleti parklji na kamnitih pašnikih brusili sami, se pozimi, na mehkem nastilju, prav gotovo ne bodo.