Navadna pršica sodi med najbolj razširjene vrste pršic prelk in so jo prej imenovali tudi fižolova ali hmeljeva pršica, saj je prav na teh dveh rastlinah zelo pogosta. Sicer je izrazit polifag, napada prek 200 rastlinskih vrst, med njimi tudi mnoge vrtnine in poljščine, okrasne rastline in plevele. Pri plevelu jo zelo pogosto najdemo na koprivi, po njej je dobila tudi latinsko ime. Napada tudi vrste sadnega drevja in zlasti jagodičevja ter tudi vinsko trto. Pri nas povzroča največ težav na jagodah, črnem ribezu in malinah, manjkrat jo srečamo na vinski trti, medtem ko se na jablanah, slivah in drugih vrstah sadnih dreves pojavlja le tu in tam, navadno skupaj z rdečo sadno pršico ob poletni pripeki. Ta je rumena ali rumenozelena, ob boku ima dve temnejši pegi. Letno ima lahko od 6 do 13 rodov. Optimalne temperature za njen razvoj so od 30 do 32°C ter nizka relativna zračna vlaga od 45 do 55 odst. Poškodbe so podobne kot pri rdeči sadni pršici, le da zapreda na napadenih listih precej gosto pajčevino, v kateri se pršice živahno gibljejo. Prezimijo zimske samice, ki si za prezimovališče poiščejo razpoke v lubju v bližini tal, lahko pa prezimijo na koreninskem vratu raznih plevelov ali celo v zemlji.