Med volilno kampanjo in v času, ko se po volitvah ustanavlja novi državni parlament, tudi državni svetniki niso zasedali, čeprav nekateri menijo, da bi lahko prav ta vmesni čas izrabili za večje število odmevnih sej, s čimer bi se v javnosti pokazali kot pomemben člen državne oblasti. Vse več je namreč tudi med strokovnjaki in ne le med poslanci, ki zaradi številnih vetov na zakone že tako nimajo najboljšega mnenja o svetu in svetnikih resnih razmišljanj, da državni svet ni potreben in da bi ga bilo, takšnega, kakršen je, najbolje ob prvi večji reviziji ustave črtati iz tega najvišjega državnega zakona. Ali v kratkem načrtujejo novo sejo državnega sveta, nam predsednik Tone Hrovat in generalna sekretarka Marija Drofenik nista mogla odgovoriti, ker sta na službenem potovanju, v službah državnega sveta pa so nam potrdili, da vsaj dva tedna ni pričakovati nobene seje. Po svoje je to tudi razumljivo, kajti vse od petih v ustavi naštetih pristojnosti državnega sveta so neposredno vezane na odločitve državnega zbora. Državni svet namreč lahko državnemu zboru predlaga zakone, mu daje mnenja, zahteva ponovno glasovanje o posameznem v državnem zboru sprejetem zakonu. Svetniki lahko tudi zahtevajo razpis referenduma in uvedbo parlamentarne preiskave o zadevah javnega pomena, kar mora državni zbor formalno potrditi. Če torej državni zbor ne deluje, potem tudi sestankovanje državnih svetnikov ne bi imelo pravega smisla.