Prvemu, nepričakovano hitremu preobratu, kar zadeva reorganizacijo SDK, smo bili priča februarja lani, ko sta se na dnevnem redu seje državnega zbora hkrati znašla zakon o računskem sodišču in zakon o agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Po tedanjem predlogu vlade naj bi se nadzor nad javno porabo in revizijami lastninjenja prenesel s SDK na računsko sodišče, SDK pa naj bi še naprej skrbela za davčno nadziranje, plačilni promet, statistiko in informiranje ter se hkrati preoblikovala v posebno agencijo in podredila vladi. S prenosom nalog s SDK na računsko sodišče po mnenju vlade ne bi bilo več nobenega razloga za neodvisnost SDK. Zaradi strokovnih pripomb njenega vodstva, da revizije lastninjenja ni mogoče ločiti od nadzora nad plačevanjem davkov in zakonitostjo finančnega poslovanja v revidiranih podjetjih, se je vlada julija lani pri tretjem branju zakona odpovedala prvotnemu namenu in revizijo lastninjenja spet prenesla na agencijo. S tem je odpadel edini argument, s katerim je utemeljevala zahtevo, da si agencijo podredi. Ne glede na to so poslanci vladajoče koalicije sprejeli zakon o agenciji in zaobšli opozorila vodstva SDK in opozicije, da si bo vlada podredila svojega nadzornika. V samo pol leta je bil sprejet zakon, ki je vladi in vladajoči koaliciji omogočal hitro zamenjavo vodstva agencije in to, da si podredita revizije lastninjenja, ki so vladajoči koaliciji največji trn v peti od spomladi 1993. Revizije razkrivajo nepravilnosti pri razdelitvi družbenega premoženja in ovirajo delitev politične moči v prihodnosti. Da se je vladi in vladajoči koaliciji res mudilo, priča podatek, da poteka sprejemanje nič manj pomembnega zakona o lastninjenju igralnic že peto leto. V zakon je bila na pobudo poslancev LDS vključena določba o sestavi sveta agencije, ki naj bi to upravljal. V njem sta izvršna oblast in vladajoča koalicija pozneje dobili neposredno kar šest članov od devetih, novoimenovani svet pa je imel pooblastila, da bi lahko le z dvigom rok svojih članov in brez utemeljenega razloga zamenjal celotno vodstvo agencije. Njeni vodilni delavci so se uprli predvideni politični eksekuciji in na ustavnem sodišču sprožili postopek za razveljavitev spornih zakonskih določb. Nameravano zamenjavo vodstva je ustavno sodišče prvič preprečilo lani jeseni, ko je upoštevalo ustavno pobudo in zamrznilo najbolj sporne člene zakona, ki so omogočali zamenjavo vodstva agencije brez utemeljenega razloga. Marca letos je ustavno sodišče z večino glasov drugič ugodilo zahtevi pobudnikov za presojo ustavnosti zakona in razveljavilo vse tiste člene, ki so agencijo podrejali vladi. Ustavno sodišče je odločitev utemeljilo s tem, da mora biti agencija "v prehodnem obdobju, ko še obstaja družbena lastnina in ko je očitno, da mora nad razdelitvijo družbene lastnine obstajati nadzor vse dotlej, dokler ta proces ne bo končan v skladu z načeli pravne države", pri svojem delu neodvisna in samostojna. Zato ji je dodelilo enak položaj, kot ga ima računsko sodišče, to pa je po ustavi "pri svojem delu neodvisno in vezano na ustavo in zakon" in ni podrejeno ne vladi, ne parlamentu, ne sodni veji oblasti. Kljub takšni razsodbi ustavnega sodišča je julija letos vlada predlagala državnemu zboru hitro spremembo zakona o agenciji, ki bi pomenila tudi razdelitev agencije na dva dela. En del bi bil podrejen neposredno vladi, drugi pa prek sveta agencije državnemu zboru. Glavni vladin razlog za hitro spremembo zakona se je glasil: "Glede na to, da so bile z odločbo ustavnega sodišča razveljavljene določbe zakona, ki neposredno določajo status agencije, je treba zakon dopolniti tako, da bo na novo rešil vprašanje statusa." Na to obrazložitev novonastalega položaja agencije se je v pismu državnemu zboru odzvalo njeno vodstvo in poudarilo, da vladina razlaga odločbe ustavnega sodišča "ni točna in je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča". Agencija je poslance opozorila, da vlada "pri določitvi položaja agencije za revidiranje ne upošteva odločitve ustavnega sodišča, da mora imeti institucija, ki opravlja revidiranje družbene oziroma državne lastnine, enak status kot računsko sodišče, saj agenciji za revidiranje določa upravni organ". Agencija je že tedaj obvestila državni zbor, da večina od 90 inšpektorjev, ki opravljajo revizije lastninjenja, ne bo želela delati v novi agenciji za revidiranje, saj niso znani pogoji dela, delo pri revizijah pa bo kratkotrajno. Poleg tega so bili poslanci opozorjeni še na kup organizacijskih in materialnih težav in na priprave novoustanovljene agencije na delo, preden bo sploh lahko začela opravljati naloge. Ne glede na to so septembra potrdili zakonski predlog vlade, ki naj bi začel veljati 1. januarja prihodnje leto. V začetku novembra je agencija pri ustavnem sodišču spet vložila zahtevo in pobudo za presojo ustavnosti spremenjenega zakona o agenciji in predlagala, naj ustavno sodišče pred končnim odločanjem zadrži izvajanje zakona, saj bi, če bi se ta začel uveljavljati, "nastale težko popravljive škodljive posledice". V predlogu je agencija poudarila dvoje. Prvič, da bi bila njena reorganizacija smiselna sredi prihodnjega leta, ko bodo končane revizije. In drugič, da bi uveljavitev zakona "bistveno zaustavljala nadaljnje vodenje revizijskih postopkov že v tem letu, v naslednjem letu pa je velika nevarnost, da bodo ti postopki povsem prenehali (vsaj začasno)". Ustavno sodišče je pred dnevi z večino glasov ugodilo predlogu agencije in ustavilo izvajanje zakona pred končnim odločanjem. S tem je v dobrem letu že tretjič soglašalo z zahtevo agencije. Hkrati je izrecno opozorilo, da je že v marčnem sklepu "odločilo, da je državni zbor dolžan analogno neodvisnost in vezanost na ustavo in zakon, kot jo ima računsko sodišče, zagotoviti tudi agenciji, vse dokler in kolikor je vključena v dejavnosti v zvezi s preoblikovanjem družbene lastnine". Kljub temu sklepu ustavnega sodišča vlada agenciji ni priznala enakega statusa, kot ga ima računsko sodišče, in je domnevno pravno praznino izkoristila za ponoven poskus izsiljene reorganizacije agencije. Prav to, da vlada ni priznala odločbe ustavnega sodišča in da je s tem kršila zakon o ustavnem sodišču, zbuja večjo skrb glede delovanje pravne države kot poskus vplivanja na revizijske postopke.