Pisalo se je leto 2109. Zbudila se je v majhni sobici. Ležala je v dokaj udobni postelji. Radovedno je pogledala okoli sebe. Prostora ni bilo veliko, strop je bil zelo nizek, tudi okna ni bilo nobenega. Pa je bil zrak kljub temu prijetno svež, skoraj bi lahko rekla, da je dišal po gozdu. Sobica je bila osvetljena, vendar ni videla, od prihaja svetloba. Na levem zidu je bila reprodukcija slike sončnega zahoda. Sonce je padalo v morje, ko ga je umetnik slikal. Na desni strani sobice so bila majhna steklena vrata. Na steni nasproti postelje je bil velik televizijski ekran, na polički ob postelji pa nočna svetilka, nekaj revij o živalih, knjiga Radost starosti in daljinec z zelenimi in modrimi gumbi. Iz navade je potipala za očali, potem se je spomnila, da so ji pred kratkim opravili korekcijo vida in da jih pravzaprav ne potrebuje.