Ciljna skupina so ženske v tako imenovanih državah LAKAAP (Latinske Amerike, Karibov, Afrike, Azije in Pacifika), v državah, v katerih si zaradi strahu pred nenehno nebrzdano rastjo prebivalstva in s tem povezano nacionalno in internacionalno katastrofo prizadevajo zmanjšati rast prebivalstva. Ta strategija je dobila ime po Thomasu Malthusu, britanskem duhovniku in ekonomistu iz 18. stoletja. Zaslovel je zaradi svoje prognoze, da mati Zemlja ne bo mogla več dolgo preživljati človeške populacije, saj se ta povečuje veliko hitreje od globalnih resursov hrane. Na njegovo mnenje se navezuje biolog Paul Ehrlich. V svoji knjigi Population Bomb iz leta 1968 med drugim izraža zaskrbljenost nad stopnjo rasti prebivalstva v tretjem svetu. S politiko zmanjšanja rasti populacije so v državah tretjega sveta poskušali razreševati tudi ekonomske in družbene probleme. Tega so se najbolj radikalno lotili na Kitajskem, ko so v sedemdesetih letih glede tega sprejeli več ukrepov. Večina kitajskih družin naj ne bi imela več kot enega otroka. Neizpolnjevanje takšnih določil je oblast kaznovala z izgubo zaposlitve staršev, otroka pa so izključili iz izobraževanja. Državni nadzor je bil najbolj učinkovit v mestih in na osrednjih območjih države. Ker so zaradi družbenih in ekonomskih razlogov moški bolj cenjeni, so se ljudje deklic znebili z detomori in splavi. V devetdesetih letih so se usmerili v evgenične načine nadzora prebivalstva, pri katerih država uporablja splav, sterilizacijo in prepoved porok, da bi se izognila novim rojstvom inferiorne kakovosti in dvignila standarde celotne populacije. Poročajo tudi o strogih ukrepih za nadzor prebivalstva v skupnostih, kakršna je tibetanska. Posledice malthuzijanske politike se razkrivajo v tistih vaseh na Kitajskem in v Indiji, v katerih so določene starostne skupine, rojene po uvedbi teh ukrepov, stoodstotno moške. Nadzora nad reprodukcijo prebivalstva ne izvajajo le interne vlade. V imenu lastnih nacionalnih interesov Severa jih tretjemu svetu vsiljujejo tudi ZDA. Pred leti je prišlo na dan poročilo CIE, v katerem so navedli posledice visoke stopnje rojstev kot tiste, ki vodijo v politično nestabilnost v tretjem svetu, nestabilnost, ki bo povzročila tudi varnostne probleme ZDA. Reaganova administracija je kot del svoje razvojne pomoči namenjala tri milijarde dolarjev za nadzor prebivalstva. Ameriška agencija za mednarodni razvoj je dajala denar za načrtovanje družine Mehiki, Filipinom in vsem 45 državam podsaharske Afrike, in to kljub temu, da gostota prebivalstva Afrike dosega le desetino evropske.