Tovrstno sovraštvo do tujcev je moralno odvratno, istočasno pa tudi gospodarsko tvegano. Izsledki nekaterih obsežnih raziskav, na primer tiste, ki jo je leta 2001 izpeljal avstrijski Inštitut za demografijo, bo Evropa ob obstoječih trendih rodnosti in priseljevanja do konca 21. stoletja imela več kot polovico prebivalstva, starejšega od šestdeset let, celotna populacija pa bo upadla za 75 milijonov. Velike države, kot so Italija, Španija in Francija, že danes ne dosegajo enostavne reprodukcije prebivalstva. Zaradi nizkega naravnega prirastka v Evropi (Slovenci si s svojim povprečjem 1,2 otroka na družino lahko žalostno čestitamo, saj smo v tem pogledu povsem evropski!), je neprestan, četudi reguliran dotok priseljencev potemtakem nujen za vzdrževanje visokega življenjskega standarda. Mnogo napovedi kaže, da bo primanjkljaj delovne sile v naslednjih desetih letih terjal nadaljevanje, ne pa omejevanje priseljevanja v države EU. Politično razumen program podeljevanja zelenih kart, dovoljenj za delo in bivanje za tuje strokovnjake, ki so ga ob odporu znatnega dela nemške javnosti nedavno pričeli izvajati v Nemčiji, je dober primer ene od osnovnih konfliktnih situacij v moderni evropski državi.