Trenutno stanje pri zdravstvenem varstvu ter reprodukciji prašičev je v pomurskih čredah razmeroma ugodno, smo slišali s strani mag. Dejana Židana s soboške enote Nacionalnega veterinarskega inštituta, in to kljub temu da med rejci in veterinarji še vedno poteka sodelovanje »na klic«, torej tedaj, ko je žival že bolna. Da bi na tem področju dosegli še boljše rezultate, že uvajajo tako imenovano pogodbeno sodelovanje, pri katerem je skrb za zdravstveno varstvo živali nenehni proces in zato tudi stalni strošek. Po zagotovilih Zorice Abraham Panič s soboškega zavoda KGZS je velik napredek dosežen tudi na področju selekcije, kjer ima regija pri zasebnih prašičerejcih kar 19 vzrejnih centrov, ena farma ima status razmnoževalne farme, dve status selekcijskih farm, soboški zavod KGZ pa izpolnjuje še pogoje za pridobitev statusa osemenjevalnega centra. Paničeva je govorila tudi o stanju in ciljih pri selekciji; dolgoročne cilje pomurske prašičereje pa vidi v povečevanju velikosti obratov, seveda v soodvisnosti glede na razpoložljive obdelovalne površine, celostno-zaokrožena proizvodnja bo rejcem v različnih kriznih situacijah omogočila večjo ekonomsko trdnost, prav tako tudi povezovanje z mesnopredelovalno industrijo, katerih lobi je za razliko od mesarjev žal še vedno prešibek, že lep čas pa se uresničuje cilj izobraževanja. To se nanaša tako na področje tehnologije reje prašičev, izvajanje selekcijskih programov, zdravstveno varstvo in na mnoga druga področja. Kot dolgoročni cilj je omenila tudi razvoj prašičereje kot dopolnilne dejavnosti na tistih kmetijah, ki se ukvarjajo s turizmom.