Najbolj zanimiv del konference pa je bila zagotovo predstavitev Johna D. Zbrozeka, direktorja razvoja brizgalnikov in brizgalnih tehnologij pri podjetju Lexmark. Kot se za sposobnega inženirja spodobi, je gospod Zbrozek spregovoril tudi o nadaljnjem razvoju brizgalnikov, marsikaj smo imeli priložnost celo prvič slišati. Razvijalci se trudijo, da bi naredili čim hitrejše tiskalnike, predvsem take, ki bi imeli čim boljši izpis. Ločljivost 600 oziroma 1200 pik na palec je že zelo blizu meji, ki jo še loči človeško oko. Trenutno ima pika premer 60 mikrometrov, kmalu pa bo še manjša. Meja vidljivosti je 30 mikrometrov. Laserski tiskalniki dosegajo tudi 10 mikrometrov, vendar jih grelec nato razmaže in uniči prvotni učinek. Brizgalniki so v zadnjem letu največ pridobili z večanjem števila barv, ki jih lahko ponazorijo, ter boljšimi spojinami, ki sestavljajo posamezno barvo. Tako so dosegli precej boljši izpis, kljub temu da drugega niso preveč spreminjali. Zato vsaj pri reprodukciji fotografij napovedujejo svetlo prihodnost sistemom z več osnovnimi barvami (6 ali celo 7). Večjo hitrost naj bi dosegli predvsem z združevanjem tiskalniških šob v večje tiskalne elemente, ki bodo za izdelovanje slik potrebovali manj prehodov. Pričakujejo, da bi lahko tako morda že v tem tisočletju dobili brizgalnike, ki bodo znali natisniti od 15 do 17 strani na minuto. Največja težava, ki jo bodo morali pri tem rešiti, je hitrost sušenja barve, ki odločilno vpliva na enakomernost odtisa. Izdelovalci bodo še naprej iskali nove rešitve za pripravljanje barv in predvsem papirja. Cilj je, da bi dosegli dobro tiskanje predvsem na navaden papir.