Kakšen otok ateizma neki! Saj ste gledali prenos iz mariborske stolnice? Narobe svet! Medtem ko naslovni škof dr. Grmič vljudno in dostojanstveno poda svojemu cerkvenemu poglavarju roko, a pred človekom ne poklekne, bivši komunisti, marksisti in celo teoretiki samoupravnega socializma pred tujim državnikom in cerkvenim poglavarjem ponižno poklekajo, nekateri, ki so nekdaj prisegali večno in edino zvestobo partiji in rdeči zvezdi, pa mu celo poljubljajo roko. Saj to je zgodba popolnega, uspešnega in - kar je bolj izjema kot pravilo - nenasilnega pokristjanjevanja še včerajšnjih poganov! In kako Rode to vizijo ateističnega otoka v mirnem morju evropskega krščanstva utemelji? Tako, da se zelo nemarno in tendenciozno sklicuje na neko resno sociološko študijo o reprodukciji elit in na že itak ne preveč natančno interpretacijo v Novi reviji (na kar je v Sobotni prilogi dela opozoril avtor dr. Tone Kramberger), ter jo zapakira v kategorije, ki niso bile raziskovane in jih je sploh težko empirično raziskovati. Ne samo, da podatek o 82 odstotkih državnih kadrov v Sloveniji, ki da izhajajo iz nekdanje komunistične nomenklature, ni točen, je tudi skrajno banalen. Če bi vsak, ki je direktno ali preko svojih staršev bil "organiziran", ne samo v manjšinski in vsaj načelno prostovoljni ZKS, ampak "po nuji" v SZDL, ZSMS ali sindikatih, bil tudi že član nomenklature, potem sistem ne bi bil nelegitimen. V resnici se študija ni ukvarjala z nomenklaturo (raziskovanje in empirično zajetje nomenklature bi bil resen metodološki problem), ampak z reprodukcijo elit - to je deležem oseb, ki so bile "prej" in "potlej" na istih ali statusno istih pozicijah. In takih naj bi bilo v gospodarstvu 76, v kulturi 71, v politiki pa 69 odstotkov. Je to veliko ali malo? Nobene primerjave z drugimi vzhodnoevropskimi deželami ne pomagajo, ker izhodišča niso enaka. Za odgovor je treba upoštevati "prepustnost" bivšega komunističnega sistema. A še bolj banalne so izpeljave, ki jih na osnovi nesmiselnega podatka naredi Rode. Rode prodaja v tuje časopise zgodbo o prestrašenih državljanih. To pa ni več slabo razumevanje sociološkega kategorialnega aparata, ampak zavestno laganje in zavajanje tuje javnosti o položaju in stanju demokracije v lastni deželi. Tisti, ki zapiše, da v Sloveniji vlada ozračje strahu, z deželo nima dobrih namenov. Koga naj bi bilo v Sloveniji devetdesetih let strah in česa? Strah, da bodo prišli komunisti in odpeljali svobodomiselne ljudi v lagerje? Kje pa živi Rode? Kako ni nerodno prodajati takšne podobe dežele metropolitu njene večinske cerkve? Če je že koga v tej deželi strah, je kvečjemu tiste bivše komuniste in celo člane bivše nomenklature, ki so zamenjali barvo boga in se bojijo, da se bi našel kdo, ki jih bo javno opozoril, da pred izstopom ali kar prestopom niso v celoti poravnali partijske članarine.