Ugotovitve raziskav o slovenski politični, gospodarski in kulturni eliti so zaskrbljujoče. Slovenska država je v dolgo pričakovano samostojnost zakorakala s kadrovsko in idejno skoraj nespremenjeno elito. Pustimo ob strani (retorično) vprašanje, kako naj ljudje, ki jih je oblikoval komunistični sistem ali ki so ta sistem celo sami oblikovali, naenkrat vodijo državo v demokratičen družbeni red s tržnim gospodarstvom. Ne da bi komurkoli odrekali dobro voljo, je treba priznati, da takšno korenito preobrazbo smemo pričakovati bolj izjemoma kot po pravilu. Demokracija atlantskega tipa predvideva oblikovanje vsaj dveh približno enako močnih jeder moči, ki tekmujeta za glasove volivcev. Tako dr. Frane Adam kot moji intervjuji z uredniki prepričljivo pokažejo, da imamo v Sloveniji opravka z dominantnim in perifernim jedrom moči: dominacija levo-liberalne strani se kaže v reprodukciji elit, ideološko sorodnih dnevnikih, stanju kulturnega boja v slovenski družbi. To stanje se odraža tudi v kadrovski zasedbi v medijih in je zelo neugodno za razvoj in utrditev demokracije. Problem ni toliko v tem, da imamo tako stanje, kot v tem, da so na vodilnih mestih ljudje, ki ne čutijo in ne razmišljajo demokratično ker jih nihče ni naučil tega niti prisilil k temu.