Tudi zato se Adamova izhodiščna teza o »visoki reprodukciji elit« kot enem glavnih razlogov za slovenske probleme razprši v porajajočih se dvomih. Ali ni morda stanje, kakršno imamo, prej posledica nečesa globljega, nečesa, kar se nahaja na strukturno-kulturni ravni slovenske družbe. Ne da bi si postavil to vprašanje eksplicitno, pa kolega Adam nadaljuje omahovaje, kot Tukidid, z dokaj splošno in celo didaktično obnovo načel konsolidirane in stabilne demokracije. A primeri, ki jih ob tem navaja, so še vedno enostranski. To lahko pomeni, da mu misel teče na dveh ločenih ravneh. Kot sociolog se zaveda, da je globlji izvor problemov slovenske politike nedvomno v nedozoreli in kulturno neartikulirani strukturi moči v Sloveniji. Te pomanjkljivosti je težko preseči v kratkem času. A kot hraber in imaginativen sociolog ve tudi, da brez medijsko pristranskega nastopa ni novice, ni zanimanja in ni izziva, ki bi kaj premaknil. Zato se v svojem prispevku dobesedno žrtvuje za kritično in polemično stvar in se od »previsoke« reprodukcije elit zavihti še k »prenizki cirkulaciji« elit.