Nedorečena vsebina. Tako imenovana reformna pogodba bo dopolnila pogodbo o Evropski uniji (točneje maastrichtsko, ki so jo spremenili v Amsterdamu in v Nici) in pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (rimsko iz leta 1957), ki bo tudi nosila novo ime, in sicer pogodba o delovanju Unije. Simbolom EU (himna, zastava in slogan) se bo odrekla, ustave in primarnosti evropskega prava ne bo omenjala. Da ne bi koga zavedlo, da gre za superdržavo. Spremenilo se bo glasovanje v svetu EU, ki bo potekalo po načelu dvojne večine (za sprejetje odločitve bo potrebna podpora 55 odstotkov članic, ki imajo 65 odstotkov prebivalcev EU). Toda šele s prvim novembrom 2014, saj je Poljska, ki se je zavzemala za odločanje na podlagi kvadratnega korena števila prebivalcev, deljenega z velikostjo ozemlja, dosegla petletni odlog. Njen argument je bil, da ima manj prebivalcev zaradi veliko mrtvih, ki so bili žrtve nacističnih grozot. V prehodnem obdobju, ki bo trajalo do 31. marca 2017, pa bo lahko katerakoli država članica zahtevala odločanje s kvalificirano večino (odločitve bo mogoče sprejeti s 75-odstotno večino, hkrati pa jih bosta morali sprejeti vsaj dve tretjini članic z vsaj 62 odstotkov prebivalstva EU). Nacionalni parlamenti bodo dobili več moči: tretjina jih bo lahko preprečila sprejemanje zakona, če bodo ugotovili, da zakonodajni predlog ni skladen z načelom subsidiarnosti (to zagotavlja, da sme EU ukrepati le, če lahko ukrepe izpelje bolje kot članice same). Pogodba naj bi odpravila še rotacijsko predsedovanje in funkcijo ministra za zunanje zadeve, evropski svet pa naj bi imel stalnega predstavnika z dveinpolletnim mandatom. Slednje se Ireni Brinar, poznavalki delovanja EU, ne zdi napačno. Predsedovanje svetu ministrov, ki se menja vsakih šest mesecev, je zaradi vse več držav z različno administrativno kadrovsko in finančno sposobnostjo, različno strokovno usposobljenostjo ljudi in različnimi navadami po njenem mnenju čedalje težavnejše: »Funkcija predsednika bi bila zato nekakšna rdeča nit, imela bi povezovalno in reprezentativno vlogo ob nekoliko spremenjenem inštrumentu predsedovanja.« Z letom 2014 se bo evropska komisija skrčila. V njej ne bo več vsaka članica imela po enega komisarja, ampak bosta to pravico imeli le dve tretjini članic. Število področij, kjer se bo ohranjalo odločanje s soglasjem in možnostjo veta, se bo zmanjšalo. Listina o temeljnih pravicah na veliko veselje Britancev ne bo sestavni del pogodbe, Francozi pa so dosegli, da pogodba med cilji EU ne bo omenjala svobodne in neizkrivljene konkurence. Evropska ustavna pogodba namreč določa, da bo Unija svojim državljanom zagotavljala območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja ter notranji trg s svobodno in neizkrivljeno konkurenco, kar pa Franciji ne diši. Uslišali so tudi Nizozemce, ki so vztrajali, da morajo biti o prošnji države za članstvo v EU obveščeni tako evropski kakor nacionalni parlament.